Jedro

Če stranka ali njen pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (ali pooblaščencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku; oseba pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje.

Predloga pravdnih strank za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrneta.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžniku dolžna plačati 1.657.893,63 EUR s pripadki, za vsako leto od 9. 11. 1999 dalje 1.001.502,25 EUR, 1.001.502,25 EUR in 1.460.524,11 EUR, posledično pa tožeči stranki naložilo, da toženi povrne pravdne stroške v višini 3.301,75 EUR s pripadki v primeru zamude. Iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje sodbo na podlagi odpovedi izdalo na podlagi 1. odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj na poravnalni narok in na prvi narok za glavno obravnavo, razpisan za dne 19. 3. 2009, ni prišla tožeča stranka. Le-ta je sicer podala predlog za preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov, vendar zdravniško opravičilo z dne 23. 3. 2009 ne ustreza pogojem iz 2. odstavka 115. člena ZPP.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je tožnik šele 18. 9. sporočil, da je nenadoma zbolel, da se naroka za glavno obravnavo ne bo mogel udeležiti, da pa bi naroku na vsak način želel prisostvovati in je prosil, da se obravnava preloži za teden dni. Glede na njegovo izrecno željo, da se obravnave želi udeležiti, je bila sodišču posredovana prošnja za preložitev obravnave. Sodišče je posledično sprejelo sklep, da se predlogu tožene stranke za izdajo sodbe na podlagi odpovedi ugodi pod pogojem, da tožeča stranka v roku 3 dni predloži ustrezno zdravniško opravičilo na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Tožnik je v roku, ki ga je določilo sodišče, predložil zdravniško opravičilo „potrdilo o opravičeni zadržanosti z dela“ na obrazcu, ki je v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in iz katerega izhaja, da je zaradi bolezni na bolniškem staležu od 17. 3. do 24. 3. 2009. Sodišče pa navedenega opravičila ni sprejelo, ker iz potrdila ni razvidno, da je bolezen tožnika nenadna in nepredvidljiva in mu onemogoča prihod na sodišče. Ker tožnik svojemu osebnemu zdravniku ni povedal, zakaj potrebuje zdravniško potrdilo, osebni zdravnik pa ga tudi ni posebej vprašal, je izdal potrdilo na običajnem obrazcu. Tožnik je bil sicer opozorjen, da potrebuje zdravniško potrdilo o upravičeno odsotnosti z naroka glavne obravnave, upoštevati pa je treba, da je tožnik resno bolan (boluje za težko depresijo) in pod vplivom velika števila medikamentov, ki jih mora jemati zaradi svoje bolezni in ki močno vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti, da zato dejansko ni kriv, da od osebnega zdravnika ni zahteval opravičila na ustreznem obrazcu. Iz dopisa osebnega zdravnika tožnika z dne 8. 4. 2009 izhaja, da tožnik ni povedal, da potrebuje zdravniško potrdilo, zato je ustrezno zdravniško potrdilo osebni zdravnik izdal naknadno, to potrdilo pa pritožnik prilaga pritožbi in predlaga, da ga pritožbeno sodišče upošteva glede na to, da ga tožnik zaradi zgoraj navedenih okoliščin iz objektivnih razlogov brez svoje krivde ni mogel predložiti v ustrezni obliki.

Na pritožbo je dogovorila tožena stranka s predlogom, da pritožbo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Opozarja, da ne gre za vprašanje krivde, pač pa za vprašanje objektivne izpolnitve pogojev, določenih v zakonu, za katere je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso bili izpolnjeni. Neutemeljeni so tudi poskusi zatrjevanja tožnika, da naj bi brez svoje krivde ne mogel pravočasno predložiti zahtevanega zdravniškega potrdila v smislu določbe 1. odstavka 337. člena ZPP. Gre za navedbo novih dejstev in predlaganje novih dokazov, kar v obravnavanem primeru ni uporabljivo. Domnevna „resna bolezen“ tožnika ne pomeni, da naj tožnik zdravniškega potrdila ne bi predložil brez svoje krivde. Razlog za nepredložitev zdravniškega potrdila je na strani tožnika oz. njegovih domnevnih subjektivnih lastnosti. Nenazadnje ima tožnik pooblaščenko, ki se 27. 3. 2009 ni udeležila naroka, kljub temu da je bila pravilno vabljena. Zato je zdravniško potrdilo z dne 7. 4. 2009, ki ga je v pritožbo vložil tožnik, prepozno in ga sodišče ne more upoštevati. Sicer pa tožnik tudi ni predlagal nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da naj bi tožnik imel takšno „resno bolezen“, ki bi bila razlog za nepredložitev zdravniškega potrdila.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani pravdni zadevi vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo niti kakšne nadaljevane niti kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb iz 339. člena ZPP. Po 2. odstavku 115. člena ZPP lahko namreč sodišče, če stranka ali njen pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (ali pooblaščencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku; oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Ne le da sodišče narok preloži le ob pogoju, da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (ali pooblaščencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Potreben je še nadaljnji pogoj; oseba, ki predlaga preložitev naroka, mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in ki dokazuje izpolnitev prvega pogoja. Ob nespornem dejstvu, da tožnik, izrecno opozorjen na to, da mora v danem tridnevnem roku predložiti ustrezno zdravniško opravičilo, ki bo izkazovalo nenadno bolezen in poslabšanje zdravja, zaradi katere ni mogel pristopiti na narok, tega ni storil, je izpodbijana sodba pravilna in povsem v skladu z določbo 1. odstavka 282. člena ZPP. Gre za neizpolnitev pogojev za preložitev naroka, za posledice dejstva, da tožeča stranka ni prišla na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, tega pa gotovo ni mogoče pripisati upravičenim (objektivno) razlogom, glede na zgoraj navedeno izrecno opozorilo, kaj mora ustrezno zdravniško opravičilo vsebovati. Na podlagi 353. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi odpovedi.

Predloga pravdnih strank za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče kot neutemeljena zavrnilo na podlagi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. člena ZPP. Tožnik namreč s pritožbo ni uspel, pritožbeni odgovor tožene stranke pa ni bil potreben, saj ni v ničemer doprinesel k odločitvi.