Jedro

Zahteva za povrnitev stroškov mora biti torej določno opredeljena. takšna pa ni, če stranka samo navede, da zahteva povrnitev vseh stroškov, ki ji pripadajo, čeprav jih je mogoče ugotoviti na podlagi vpisa, niti če se sklicuje na določila tarife o nagrajevanju odvetnikov, temveč je dolžna specificirati opravljena dejanja in zneske, ki jih zanje zahteva.

Tako bi morala upnica, ki je vložila elektronski predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov določneje opredeliti, torej v nestandariziranemu delu besedila elektronske vloge opredeliti vrsto in obseg stroškov katerih povrnitev zahteva v skladu z veljavnim Zakonom o odvetniških storitvah.

Če gre za kreditno razmerje, kakor je obravnavani primer, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja, pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v IV. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi: „Izvršilni postopek se ustavi za znesek 92,82 EUR ter za zakonske zamudne obresti od zneska 4.008,68 EUR od dne 31. 3. 2012 dalje do plačila.“ V preostalem izpodbijanem delu - III. točka izreka se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi opr. št. In 49/2012 z dne 14. 6. 2012 (I. točka izreka) ter njegov predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog upnice za izdajo dopolnilnega sklepa o izvršilnih stroških (III. točka izreka). Nadalje je ustavilo izvršilni postopek za znesek 4.008,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2012 dalje ter hkrati odločilo, da se ta nadaljuje za glavnico v znesku 42.050,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2012 dalje (IV. točka izreka). Dolžnika je še zavezalo k povrnitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov upnici v znesku 980,49 EUR v roku 8 dni, po preteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper odločitvi v III. in IV. točki izreka se pritožuje upnica zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje v smeri pritožbenih izvajanj, podredno za razveljavitev izpodbijanega dela ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje. Po njenem sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh priglašenih stroških za vložitev predloga za izvršbo. Pojasni, da je tega vložila preko portala e-Izvršba, kjer je v obrazcu pod stroški upnika označila, da zahteva povrnitev odvetniških stroškov, takse za predlog in sklep, zakonskih zamudnih obresti od odmerjenih stroškov od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila ter povrnitev poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 v višini 20,00 EUR, odvetnik pa je zavezanec za DDV. Glede na navodila za izpolnjevanje obrazcev v e-Izvršbi se samo označi, povrnitev katerih stroškov se zahteva, zneski pa se ne vnašajo. V tej zvezi se sklicuje na judikat Višjega sodišča v Celju. Nadalje meni, da je sodišče prve stopnje nerazumljivo in arbitrarno oziroma samovoljno ustavilo izvršilni postopek za znesek v višini 4.008,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31. 3. 2012 dalje do plačila. Pojasni, da s specifikacijo terjatve v odgovoru na ugovor ni zahtevala več, kot v predlogu, specifikacijo pa je opravila izključno zaradi navedb dolžnika v ugovoru. Ponovno specificira svoj zahtevek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 366. istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ter ugotovilo, da je pritožba delno utemeljena v delu, kjer je sodišče prve stopnje odločalo o umiku izvršilnega predloga, vendar ne iz razlogov navedenih v pritožbi, temveč ugotovljenih v okviru uradnega preizkusa.

Pritožba zoper zavrnitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa glede izvršilnih stroškov

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi odmerilo izvršilne stroške upnice na 51,00 EUR. Priznalo ji je strošek za sodno takso, odvetniških stroškov pa ne, ker je ocenilo, da ti niso bili priglašeni opredeljeno. Upnica je predlagala izdajo dopolnilnega sklepa. Ker se dopolnilni sklep lahko izda le v primerih, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih o katerih bi moralo odločiti, ali če ni odločilo o delu zahtevka (325. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v obravnavanem primeru pa je bilo odločeno o vseh priglašenih stroških, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo upničin predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, glede na pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Če stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti. Tako sodišče stranki ne sme prisoditi več stroškov, kot jih je uveljavljala, ali stroškov, ki jih sploh ni zahtevala (smiselno 2. člen ZPP). Zahteva za povrnitev stroškov mora biti torej določno opredeljena. Takšna pa ni, če stranka samo navede, da zahteva povrnitev vseh stroškov, ki ji pripadajo, čeprav jih je mogoče ugotoviti na podlagi vpisa, niti če se sklicuje na določila tarife o nagrajevanju odvetnikov, temveč je dolžna specificirati opravljena dejanja in zneske, ki jih zanje zahteva. Čeprav je sodna praksa v določenih primerih vendarle šteje, da zadošča, da je stroškovni zahtevek določljiv, če že ni določen(1), pa v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča ne gre za takšen primer. Po določbi drugega odstavka 9. člena Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka lahko uporabnik v okviru obrazložitve svoje vloge oblikuje poseben elektronski dokument, ki predstavlja nestandariziran del besedila elektronske vloge, ki ustreza zahtevam 19. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih. Tako bi morala upnica, ki je vložila elektronski predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve - priloga A7), ki se po določbah zgoraj citiranega pravilnika v informacijskem sistemu ne obdeluje avtomatizirano, kot takšni se obdelujejo predlogi za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, razen predlogov za izvršbo na podlagi priložene menice, zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov določneje opredeliti, torej v nestandariziranemu delu besedila elektronske vloge opredeliti vrsto in obseg stroškov katerih povrnitev zahteva v skladu z veljavnim Zakonom o odvetniških storitvah. Na podlagi navedenega se kot neutemeljena izkažejo pritožbena izvajanja upnice, da zadostuje, da se v elektronskem predlogu samo označi, povrnitev katerih stroškov se zahteva, njihova višina pa se ne vnaša, ter da mora sodišče samo, v okviru pravilne uporabe materialnega prava, opredeliti stroške po višini. V pritožbi citirani judikat Višjega sodišča v Celju pritožbenega sodišča ne zavezuje. V slovenskem kontinentalnem pravnem sistemu sodišča namreč niso vezana na odločbe višjih sodišč izven obsega konkretnega primera. Po Zakonu o sodiščih so zavezujoča le (načelna) pravna mnenja vrhovnega sodišča, in še to zgolj za senate vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje.(2) Pa tudi sicer se Navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, na katera se je v k pritožbi predloženem judikatu sklicevalo Višje sodišče v Celju, nanašajo na izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, ne pa na podlagi izvršilnega naslova, kot v obravnavanem primeru.

7. Pritožba upnice v tem delu ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo zoper III. točko izreka zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožba zoper odločitev o delnem umiku izvršilnega predloga

8. Upnica je v predlogu za izvršbo, glede na specifikacijo obveznosti v odgovoru na ugovor dolžnika, uveljavljala kot glavnico znesek 43.151,01 EUR (v kateri so ob čisti glavnici v višini 41.996,96 EUR zajeti še stroški opominov v višini 54,00 EUR, pogodbene obresti v višini 19,07 EUR, zakonske zamudne obresti od glavnice od 1. 4. 2011 do 14. 7. 2011 v višini 1.080,81 EUR ter zakonske zamudne obresti od stroškov opomina v višini 0,17 EUR), nadalje zakonske zamudne obresti od glavnice (43.151,01 EUR) za čas 14. 7. 2011 do 30. 3. 2012 v višini 2.817,43 EUR in stroške notarja v višini 91,20 EUR, hkrati pa je predlagala izvršbo še za zamudne obresti od takšnega skupnega zneska od dne 31. 3. 2012 do plačila. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 14. 6. 2012 sledilo njenemu predlogu ter dovolilo izvršbo. V odgovoru na ugovor je upnica delno umaknila izvršilni predlog ter predlagala nadaljevanje izvršbe za glavnico v višini 42.050,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2011 dalje do plačila, za zakonske zamudne obresti od zneska 1.080,81 EUR od dne 29. 5. 2012 dalje do plačila, za zakonske zamudne obresti od zneska 2.817,43 EUR od dne 29. 5. 2012 dalje do plačila, za stroške notarja v višini 91,20 EUR ter zakonske zamudne obresti od tega zneska od dne 29. 5. 2012 dalje do plačila ter izvršilne stroške. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek za znesek 4.008,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2012 dalje ter hkrati odločilo, da se ta nadaljuje za glavnico v znesku 42.050,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2012 dalje. Upnica v pritožbi meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo samovoljno.

9. Uradni preizkus izpodbijanega dela sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o delnem umiku izvršilnega predloga, je pokazal, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo (17. člen ZIZ ter 20a. člen istega zakona). Delni umik izvršilnega predloga pomeni konec postopka in procesnopravnega razmerja v predlaganem delu, ter nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku, zato je sklep sodišča deklaratorne narave.

Obstoj izvršilnega naslova je procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti tako v ugovornem, kot tudi v pritožbenem postopku, četudi se pritožnik nanjo ne sklicuje (prvi odstavek in 2. alineja drugega odstavka 17. člena in smiselno drugi odstavek 350. člena ZPP). Upnici gre procesno varstvo, ko je jasno, ali ima njen predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Tak preizkus je pri notarskem zapisu, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, zaradi česar je tudi zahteva po določni opredelitvi posameznih obveznosti s strani upnice toliko strožja. Če gre za kreditno razmerje, kakor je obravnavani primer, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja, pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...)(3), kar je upnica, glede na ugovorne navedbe dolžnika, tudi storila v odgovoru na ugovor.

V predloženem notarskem zapisu kreditne pogodbe (priloga A7) je med drugim v 6. členu tudi dogovorjeno, da je kreditojemalec (dolžnik) dolžan od vsake zapadle in neporavnane obveznosti po tej pogodbi, razen od obresti, za čas, ko je s plačilom v zamudi, posojilodajalcu plačati zamudne obresti po predpisani obrestni meri.

10. Iz listin v spisu izhaja, da je bilo družbi S. Š.&Co d.o.o. posojenih 41.996,96 EUR, da je glavnica zapadla v plačilo 1. 4. 2011, da je kreditojemalec sproti plačeval zgolj pogodbene obresti, dolžnik pa je solidarni porok in plačnik. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 14. 6. 2012 dovolilo izvršbo za izterjavo 46.059,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Čeprav upnica v odgovoru na ugovor delnega umika izvršilnega predloga ni konkretizirala, specificirano je namreč zgolj navedla, za koliko se naj izvršba še nadaljuje, je pritožbeno sodišče smiselno štelo, da je podala umik glede obrestovanja obresti. V tej posledici ter upoštevajoč neposredno izvršljiv notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve (priloga A7), izvršilni predlog, sklep o izvršbi z dne 14. 6. 2012, delni umik izvršilnega predloga ter kogentne zakonske norme (prepoved obrestnih obresti - 375. člen Obligacijskega zakonika) je samo opravilo izračun.

Upnica je upravičena, da se izvršba nadaljuje za izterjavo: - glavnice v višini 42.050,96 EUR, to je čiste glavnice kredita v višini 41.996,96 EUR ter stroškov opominov v višini 21,00 in 33,00 EUR, - zakonskih zamudnih obresti od glavnice v višini 42.050,96 EUR od 1. 4. 2011 (zapadlost kredita) do 30. 3. 2012 (dan obračuna zapadlih obveznosti) v višini 3.824,66 EUR (378. člen OZ), - zakonskih zamudnih obresti od glavnice 42.050,96 EUR od 31. 3. 2012 dalje do plačila (378. člen OZ), - stroškov notarja v višini 91,20 EUR, - ter izvršilnih stroškov.

Izvršilni postopek se torej nadaljuje za znesek 45.966,82 EUR (glavnico v višini 42.050,96 EUR, zakonske zamudne obresti od te glavnice od 1. 4. 2011 do 30. 3. 2012 v višini 3.824,66 EUR, ter stroške notarja v višini 91,20 EUR), zakonske zamudne obresti od zneska 42.050,96 EUR od 31. 3. 2012 dalje do plačila ter za izvršilne stroške, ustavi pa se za znesek 92,82 EUR (s sklepom o izvršbi je bila dovoljena izvršba za izterjavo 46.059,64 EUR - znesek za kolikor se izvršba še nadaljuje 45.966,82 EUR) ter za zakonske zamudne obresti od zneska 4.008,68 EUR (sodišče je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo za izterjavo 46.059,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2012, upnici pa po 6. členu notarskega zapisa kreditne pogodbe ne gredo obresti od obresti (v znesku 46.059,64 EUR so bile že vračunane zamudne obresti), gredo pa ji zakonske zamudne obresti od zneska 42.050,96 EUR od dne 31. 3. 2012 dalje do plačila).

Upnici pa ni priznati zakonskih zamudni obresti od zneska 1.080,81 EUR (zakonske zamudne obresti od glavnice v višini 41.996,96 EUR od 1. 4. 2011 do 14. 7. 2011) od dne 29. 5. 2012 dalje do plačila, ter zakonskih zamudni obresti od zneska 2.817,43 EUR (zakonske zamudne obresti od glavnice v višini 43.151,01 EUR od 14. 7. 2011 do 30. 3. 2012) od dne 29. 5. 2012 dalje do plačila, ker za obrestovanje obresti nima izvršilnega naslova (6. člen notarskega zapisa kreditne pogodbe). Obrestovanje obresti je sicer izjemoma dopustno od dneva vložitve zahtevka za sodno varstvo (t. i. procesne obresti - 381. člen OZ), vendar je v obravnavanem primeru v 6. členu notarskega zapisa kreditne pogodbe to izrecno izključeno. Upnici tudi ni priznati zakonskih zamudni obresti od stroškov notarja (91,20 EUR), saj v tem delu sodišče prve stopnje izvršbe ni dovolilo (smiselno 2. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Po pojasnjenem je pritožbeno sodišče, ko ni našlo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi po uradni dolžnosti delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)

12. Glede na navedeno, kar pa je ugotovljeno po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, upničinih stroškov pritožbe ni mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo, zato jih krije sama (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1) : L. Ude, ...[et al], Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 54 in nasl. Op. št. (2) : http: //www.sodisce.si/ sodni_postopki/ objave/ 2009021320342893. Op. št. (3) : Tako tudi v sklepu VSM opr. št. I Ip 517/2012 z dne 7. 6. 2012.