Jedro

Vrnitev cen na določeno višino.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiškega tržnega inšpektorata, Ljubljana, z dne 13.1.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi tržnega inšpektorja Mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 10.7.1991, po kateri je tožeča stranka dolžna vrniti cene, marže in odvisne stroške v prometu na debelo in drobno za sveže goveje, junčje in svinjsko meso na nivo cen, ki so bile oblikovane in uporabljene na tržišču na dan 25.6.1991 in so bile določene z odlokom o določitvi cen nekaterih osnovnih živil in drugih proizvodov (Uradni list RS, št. 4/91) kot najvišje, kar pomeni na cene iz cenika, ki je bil v veljavi od 5. junija 1991. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena. Nesporno je namreč, da je tožeča stranka dne 26.6.1991 začela uporabljati nove cene za sveže goveje, junčje in svinjsko meso, kar tudi sama priznava. Tožena stranka zavrača pritožbeni ugovor tožeče stranke, da cen ni vrnila na nivo z dne 25.6.1991 zato, ker je povišanje cen dne 26.6.1991 ukladitev z odkupnimi cenami živine, ki so se povečale. Odlok o določitvi cen nekaterih osnovnih živil in drugih proizvodov namreč ne pozna nobenih izjem. Zato tudi ni mogoče upoštevati sporazuma z dne 11.7.1991 med Ministrstvom za trgovino, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Izvršnim svetom skupščine Republike Slovenije, na katerega se sklicuje tožeča stranka.

Tožeča stranka v tožbi enako kot v pritožbi navaja, da cen ni vrnila na nivo z dne 25.6.1991, ker je povišanje cen dne 26.6.1991 posledica uskladitve z odkupnimi cenami živine, ki so se povišale dne 24.6.1991 in se sklicuje na sporazum z dne 11.7.1991, s katerim je bila potrjena njena odločitev o zvišanju cen.

Tožena stranka je predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Prvostopni upravni organ opira svojo odločitev na 2. člen zakona o tržni inšpekciji (ZTI - Uradni list SRS, št. 27/74). Ta določa, da občinski organ tržne inšpekcije opravlja vse zadeve iz pristojnosti tržne inšpekcije, če s tem ali drugimi zakoni posamezne zadeve niso dane v pristojnost drugim organom tržne inšpekcije. Citirani zakon pa ne pooblašča tržnega inšpektorja, da naloži stranki vrnitev cen na določeno višino, če pri opravljanju nadzora ugotovi kršitev predpisov o cenah. Za primer kršitev predpisov o cenah 7. člen zakona o tržni inšpekciji nalaga inšpektorju, da poda ovadbo zaradi kaznivega dejanja, oziroma gospodarskega prestopka oziroma predlog za uvedbo postopka o prekršku. Tržni inšpektor pa je v takem primeru tudi dolžan ugotoviti znesek pozitivne razlike v ceni in predlagati sodišču oz. sodniku za prekrške, da se storilcu odvzame ta razlika kot protipravno pridobljena premoženjska korist. Prvostopni organ torej za svojo odločitev nima pravne podlage v zakonu o tržni inšpekciji, druge pravne podlage pa ne navaja.

Sodišče ob tem poudarja, da določbe o inšpekcijah v zakonu o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije ter o republiških upravnih organih, vključno z določbo 1. alinee 1. odstavka 70. člena ne dajejo inšpektorju pravice za kakršnokoli ukrepanje, pač pa le za tisto ukrepanje, s katerim zagotovi izvršitev konkretne obveznosti, določene s predpisom katerega izvajanje nadzoruje.

Ne glede na prej navedeno pa je tudi izrek prvostopne odločbe nedoločen in neizvršljiv, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 208. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Prvostopna odločba je torej nezakonita. Taka pa je tudi odločba tožene stranke, ki ni odpravila nezakonitosti odločbe prve stopnje. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot republiške predpise na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).