Jedro

Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo kakšen vpliv ima zastavna pravica upnice, pridobljena več kot štiri leta pred začetkom postopka prisilne poravnave, na odločanje o predlogu za izvršbo na (zastavljeno) nepremičnino dolžnikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na zastavnega dolžnika B. O. s.p. Zoper ta sklep je pravočasno pritožbo vložila upnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V njej je navedla, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo dejstva, da ima v postopku prisilne poravnave na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, ločitveno pravico in sicer ima zastavno pravico, ki jo je pridobila dne 24. 6. 2003, kar pomeni več kot 4 leta pred začetkom postopka prisilne poravnave. Zaradi tega bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru moralo uporabiti določbo III. odstavka 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL) in nadaljevati ta izvršilni postopek. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

V odgovoru na pritožbo so dolžniki navedli, da obstoj upničine ločitvene pravice še ni bil ugotovljen v postopku prisilne poravnave, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Predlagali so zavrnitev pritožbe.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožba upnice utemeljena.

Ni sporno dejstvo, da je upnica predlog za izvršbi vložila dne 1. 10. 2007 in da se je istega dne zoper dolžnika B. O. s.p. začel postopek prisilne poravnave.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na zastavnega dolžnika B. O. s.p., sklicujoč se na I. odstavek 36. člena ZPPSL, v skladu s katerim od dneva začetka postopka prisilne poravnave zoper dolžnika ni mogoče dovoliti prisilne izvršbe.

Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbo, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje spregledalo odločilno dejstvo, ki je za odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti predloga za izvršbo v tem delu ključnega pomena. Iz podatkov zemljiške knjige je namreč razvidno, da je bila na nepremičninah, ki so predmet tega postopka, dne 24. 6. 2003 v korist upnice vknjižena zastavna pravica, ki je ločitvena pravica, torej pravica do posebnega poplačila iz določenega premoženja dolžnika. Sodišče prve stopnje pa se v razlogih izpodbijanega sklepa do tega dejstva ni opredelilo.

V skladu s III. odstavkom 36. člena ZPPSL se namreč I. odstavek navedenega člena ne nanaša na tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. Po II. odstavku 60. člena ZPPSL pa potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, razen za tiste terjatve, za katere so pravico do ločenega poplačila pridobili z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Učinki začetka postopka prisilne poravnave, kot jih določata I. in II. odstavek 36. člena ZPPSL, se torej ne nanašajo na izvršbe v poplačilo ali zavarovanje tistih terjatev upnikov, na katere tudi potrditev prisilne poravnave ne vpliva.

Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje v obravnavani izvršilni zadevi, zato je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi upnice ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členi 366, 354/I in 339/II ZPP ter s 15. členom ZIZ).

Na podlagi III. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu za izvršbo v tem delu moralo upoštevati zgoraj navedena dejstva, hkrati pa upoštevati tudi trenutno zemljiškoknjižno stanje.