Jedro

Če je za zavarovanca dolžan prispevke za socialno varnost obračunati in plačati njegov delodajalec ali druga oseba, to stori v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK-1 hkrati z obračunom akontacije dohodnine. Niti prvo- niti drugostopenjski organ se do vprašanja, zakaj podatki v obrazcu REK-1 ne ustrezajo dejanskemu stanju, ki ga je ugotovil davčni organ, nista posebej opredelila. Prav tako nista pojasnila, na kakšni podlagi lahko pride do takšnega odstopanja. Izpodbijana odločba je zato v tem delu nepopolna in nerazumljiva oziroma neobrazložena in v nasprotju z 214. členom ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 10-15748-0 z dne 28. 2. 2012 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 350 EUR odmerjene stroške upravnega spora v 15 dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Ljubljana tožnici odmeril dohodnino za leto 2010 v znesku 613.048,00 EUR. Ugotovil je še, da znaša razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine 108,06 EUR, kar mora biti plačano v roku 30 dni. V obrazložitvi pojasnjuje, da je bila tožnici z informativnim izračunom dohodnine za leto 2010 dne 31. 5. 2011 odmerjena dohodnina za omenjeno leto. Zoper izračun je zavezanka pravočasno ugovarjala. Davčni organ je zato preveril navedbe zavezanke in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčne zavezanke, zavezanki odmeril dohodnino za leto 2010 v znesku 613.048,00 EUR. V nadaljevanju se sklicuje na 109. člen Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), njegov 122. in 120. člen. Pojasnjuje, da je zavezanka prejela dohodke iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto oziroma več preteklih let, zato je bila od neto letne davčne osnove, ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let v znesku 4.890,32 EUR, odmerjena dohodnina po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanke, ki znaša 16 %. Od odmerjene dohodnine je bila v skladu z določbo drugega odstavka 132. člena ZDoh-2 odšteta med letom plačana akontacija dohodnine. Zato mora zavezanka v skladu z določbo četrtega odstavka 123. člena ZDoh-2 doplačati razliko v znesku 108,06 EUR.

Ministrstvo za finance kot drugostopni davčni organ je pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdavčenje 15. člen ZDoh-2. Po preučitvi zadeve pritožbeni organ ugotavlja, da je glede spornega dohodka nesporno, da je pritožnica v letu 2010 plačala prispevke od dohodka, ki ji dejansko ni bil izplačan. To izhaja tudi iz podatkov izplačevalca A. d.o.o. Po podatkih izplačevalca je tako osnova za prispevke znašala 15.399,10 EUR, pri čemer pa pritožnici od osnove v višini 5.743,14 EUR dohodki niso bili izplačani, ampak le obračunani prispevki za leta 1994 – 1998. Tudi v odločbi je bil dohodek upoštevan v višini 9.655,96 EUR, kar pomeni, da se med dohodke ni vštevala osnova, od katere so bili plačani prispevki. Pritožnica ne konkretizira svoje pritožbe in tako tudi ne pove, koliko naj bi po njenem znašala davčna osnova. Pritožbi tako ni mogoče ugoditi.

Tožnica v tožbi in nadaljnji vlogi navaja, da izračun dohodnine za leto 2010 ni pravilen. Iz REK-1 obrazcev za sporno obdobje je razvidno, da višina dohodka 9.655,96 EUR ne predstavlja dejanskega stanja in je previsoka. Enako je iz omenjenih REK-1 obrazcev razvidno, da višina prispevkov pod oznako 1101 prav tako ni pravilna, pač pa je previsoka. Zato je celoten postopek izračuna dohodnine nepravilen in ji tudi v odmernem postopku ni bilo omogočeno vpogledati v zadevo in jo razjasniti. Zato sodišču predlaga, naj v zadevi razsodi tako, da tožnici povrne neupravičeno odmerjeno dohodnino v znesku 418,13 EUR in 108,06 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter povračilo vseh stroškov sodnega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bilo po njenem iz razlogov, razvidnih iz obeh upravnih odločb, v zadevi pravilno odločeno. Tožnica tudi ni opredelila, v katerem delu in iz katerih razlogov naj dohodnina ne bi bila pravilno odmerjena.

Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) .

Tožba je utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov spisa, ostaja med strankama sporno, ali je bila tožnici dohodnina za leto 2010 pravilno odmerjena ali ne. Tako kot v pritožbi, tožnica tudi v tožbi ponavlja, da podatki iz obrazca REK-1 niso skladni s podatki, ki jih je za potrebe dohodnine upošteval davčni organ.

Po 352. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) obvezne prispevke za socialno varnost obračunavajo zavezanci za prispevke v obračunu prispevkov za socialno varnost. Obračun prispevkov morajo zavezanci predložiti v predpisani vsebini in obliki. Če je za zavarovanca dolžan prispevke obračunati in plačati njegov delodajalec ali druga oseba, to stori v obračunu davčnega odtegljaja na obrazcu REK-1 hkrati z obračunom akontacije dohodnine. Niti prvo-niti drugostopenjski davčni organ se do odgovora na konkretno vprašanje, zakaj podatki, ugotovljeni v obrazcu REK-1, ne ustrezajo dejanskemu stanju, ki ga je ugotovil davčni organ, nista posebej opredelila. Prav tako nista pojasnila, na kakšni podlagi lahko do takšnega odstopanja pride. Odločba organa prve stopnje je zato v tem delu nepopolna in nerazumljiva, saj iz izpodbijane odločbe ni mogoče zanesljivo ugotoviti dejanskega stanja in uporabljene pravne podlage. V sami odločbi namreč glede slednjega ni dovolj podatkov. V tem delu je torej odločba neobrazložena in v nasprotju z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zaradi slednjega je tudi ni mogoče preizkusiti. V tem delu gre za bistveno kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, ki je razlog za odpravo odločbe iz 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V nadaljevanju naj tožena stranka, upoštevaje mnenje tega sodišča, v zadevi ponovno odloči. Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1.