Jedro

Uveljavljana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice toženke do izjave) ni podana. Toženka je namreč sklep z dne 26. 2. 2018 s prilogami (in ne sklep s prilogami z dne 7. 3. 2018, ki ne obstaja,) prejela 7. 3. 2018. Slednje je razvidno iz vročilnice, ki se nahaja v spisu in ki jo je hkrati z navedbo datuma prejema toženka lastnoročno podpisala. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje toženki z ustreznim pozivom v sporu majhne vrednosti vročilo v odgovor tožničino dopolnitev tožbe, na katero toženka ni odgovorila. Skladno z navedenim je bila toženki zagotovljena pravica do izjave, vendar je le-ta v nadaljnjem pravdnem postopku (op. vložila je ugovor v izvršilnem postopku) v sporu majhne vrednosti ni udejanjila, zato ne gre za očitano bistveno kršitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 104313/2017 z dne 13. 11. 2017 in (II.) zaradi delnega umika tožbe zaradi plačila 500,00 EUR dne 29. 12. 2017 postopek v tem delu ustavilo, medtem ko je z izpodbijano sodbo (III.) toženi stranki (toženki) naložilo v 8 dneh plačilo 2.933,15 EUR glavnice s pripadki (zakonskimi zamudnimi obrestmi od 295,42 EUR od 4. 8. 2017 dalje do plačila, od 2.637,73 EUR pa od 21. 8. 2017 dalje do plačila) in 128,00 EUR izvršilnih stroškov s pripadki (zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2017 dalje do plačila) ter (III.) odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov, in sicer, da je toženka dolžna tožeči stranki (tožnici) plačati v 8 dneh 337,34 EUR pravdnih stroškov, v primeru poteka paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno odločbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj ji pritožbeno sodišče ugodi ter izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da sklepa s prilogami z dne 7. 3. 2018 ni nikoli prejela in se o dejstvih ter predloženih dokazih ni mogla izreči. Z njimi se ni seznanila niti s prejeto sodbo. Ni ji bila omogočena učinkovita pravica do izjave v postopku. Glede odločilnih dejstev ji je bila pravica do izjave odvzeta. Izpodbijana sodba za toženko pomeni presenečenje. Pravica do izjave je pravica iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, katere vsebina je pojasnjena v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-312/03. Pritožbeno sodišče naj naloži sodišču prve stopnje, da to pomanjkljivost odpravi. Čeprav se dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti ne da izpodbijati, toženka izpostavlja, da je bilo ugotovljeno napačno in nepopolno.

3. Tožnica na pritožbo toženke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnica tako že sama pravilno izpostavlja, da njen, tudi sicer preveč pavšalen, očitek napačno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja na pritožbeni stopnji sojenja ne more biti upošteven.

6. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice toženke do izjave) ni podana. Toženka je namreč sklep z dne 26. 2. 2018 s prilogami (in ne sklep s prilogami z dne 7. 3. 2018, ki ne obstaja,) prejela 7. 3. 2018. Slednje je razvidno iz vročilnice, ki se nahaja v spisu in ki jo je hkrati z navedbo datuma prejema toženka lastnoročno podpisala. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje toženki z ustreznim pozivom v sporu majhne vrednosti vročilo v odgovor tožničino dopolnitev tožbe, na katero toženka ni odgovorila. Skladno z navedenim je bila toženki zagotovljena pravica do izjave, vendar je le-ta v nadaljnjem pravdnem postopku (op. vložila je ugovor v izvršilnem postopku) v sporu majhne vrednosti ni udejanjila, zato ne gre za očitano bistveno kršitev.

7. Dejansko stanje, ki je razvidno iz izpodbijane odločbe in ga zato pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo podrobneje povzemalo, je v bistvenem mogoče povzeti v tem, da toženka tožnici dolguje plačilo kupnine s pripadki za dve dobavi blaga oziroma plačilo terjatev po dveh izdanih računih, od katerih je bil le prvi delno plačan (delno pred in delno med pravdnim postopkom). Na podlagi navedenega tudi (neobrazloženi) očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

8. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano odločbo potrdilo (353. člen ZPP).