Jedro

Podlaga za prekinitev postopka, ki teče na podlagi samostojne tožbe, je ugotovitev, da gre za isti primer množičnega oškodovanja, ki bo sicer predmet obravnave v postopku na podlagi vložene kolektivne tožbe. Nobenega dvoma ni, da je za tako presojo (tako sodišča kot strank) nujno poznavanje vsebine obeh tožb.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je 20. 4. 2017 vložila tožbo, s katero od toženih strank zahteva plačilo zneska 97.113,41 EUR s pripadki. 10. 4. 2019 je sodišče obvestila, da je bila 5. 4. 2019 pri istem sodišču zoper tožence in več solidarno odgovornih soudeležencev vložena kolektivna tožba. Na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o kolektivnih tožbah (v nadaljevanju ZKolT) je predlagala prekinitev postopka. Predlogu za prekinitev je priložila prvo stran vložene kolektivne tožbe in potrdilo o oddaji in predlagala vpogled spisa, ki se vodi na podlagi vložene kolektivne tožbe.

2. Sodišče prve stopnje je predlogu sledilo in pravdni postopek prekinilo do pravnomočnega končanja postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II Pk 1/2019 (opomba: sedaj I Pk 2/20191), oziroma do poteka roka, v katerem morajo člani skupine podati izjavo o vključitvi ali izključitvi v postopek, če kolektivna odškodninska sodba za tožnico ne bo učinkovala, oziroma do zavrnitve njene uvrstitve na dokončni seznam oškodovancev. Da gre v tej pravdni zadevi za isti primer množičnega oškodovanja kot bo obravnavan v postopku s kolektivno tožbo, je sodišče ugotovilo na podlagi navedb tožnice ter na podlagi javno dostopnih podatkov o zadevi.

3. Zoper takšno odločitev se pritožujejo vse tri tožene stranke.

4. Prvi in tretji toženec sodišču očitata bistveno kršitev procesnih pravil in v tej zvezi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno presojo. Priglašata pritožbene stroške.

V bistvenem navajata, da ne oporekata pravni podlagi za morebitno prekinitev postopka, menita pa, da je konkretna odločitev o prekinitvi najmanj preuranjena. Opozarjata, da je tožnica v tem postopku predložila le prvo stran vložene tožbe in potrdilo o oddaji pošiljke. To ne omogoča identifikacije in preveritve istovrstnosti obeh zadev. Tudi javno objavljeni podatki o vloženi kolektivni tožbi, tega ne omogočajo, saj tožba ni objavljena. Menita, da je potrebno ugotoviti najmanj vsebinsko identiteto obeh zadev in zahtevkov, to pa je mogoče le z vpogledom oziroma predložitvijo celotne kolektivne tožbe. V nadaljevanju sodišču očitata tudi poseg v njuno pravico do izjave, saj jima ni bilo omogočeno kontradiktorno preveriti navedb tožnice, da gre za isto zadevo, saj vložena kolektivna tožba še ni prestala niti preveritve njene popolnosti in pravilnosti, kaj šele verifikacije v skladu z ZkolT in toženim strankam še ni bila vročena. Nasprotujeta predlogu tožnice, da se o kolektivni tožbi oziroma njeni vsebini prepriča le sodišče z vpogledom v drug spis, saj bi s tem prišlo do kršitve procesnih jamstev strank in izigravanja pravice do izjave druge stranke.

5. Tudi drugi toženec v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da je o prekinitvi postopka odločilo prehitro. Dopušča, da je sklep morda celo pravilen, vendar pa pravilnosti odločitve ni mogoče preveriti, saj ima podlago zgolj v enostranskih navedbah tožnice. Sam ni prejel celotne vložene kolektivne tožbe. Meni, da brez dejanskega vpogleda v samo vsebino tožbe, ki ni javno dostopen podatek, ni mogoče ugotoviti, ali gre v tej zadevi za identiteto zahtevkov. V nadaljevanju opozarja, da je institut kolektivne tožbe omejen na določena področja uporabe, tožnica in drugi toženec pa niti po tožbenih navedbah nista bili v nobeni povezavi, ki bi lahko bila podlaga za vložitev kolektivne tožbe. Identiteta zahtevkov zato ne more biti podana. Preverjanje vsebine vložene kolektivne tožbe je zato nujno potrebno. Sodišče bo o prekinitvi postopka lahko presojalo šele, ko bo pridobilo domnevno vloženo kolektivno tožbo in jo vročilo v izjavo nasprotnim strankam. Priglaša pritožbene stroške.

6. Tožnica je na vloženi pritožbi odgovorila. Med drugim navaja, da je sodišče samo vpogledalo v podatke kolektivne tožbe. Meni, da zahtevek po kolektivni tožbi zajema tudi dejanski stan konkretno vložene tožbe in je odločitev zato pravilna.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Sodišče prve stopnje je ta pravdni postopek prekinilo na podlagi drugega odstavka 7. člena ZkolT. Ta določa, da se v primeru, če je vložena kolektivna odškodninska tožba ali predlog za potrditev kolektivne poravnave, postopki, začeti s samostojnimi tožbami glede istega primera množičnega oškodovanja, prekinejo. Podlaga za prekinitev postopka, ki teče na podlagi samostojne tožbe, je torej ugotovitev, da gre za isti primer množičnega oškodovanja, ki bo sicer predmet obravnave v postopku na podlagi vložene kolektivne tožbe. Nobenega dvoma ni, da je za tako presojo (tako sodišča kot strank) nujno poznavanje vsebine obeh tožb. 9. Iz podatkov spisa izhaja, da tožnica predlogu za prekinitev postopka vložene kolektivne tožbe ni priložila, v spis pa je ni, preden je odločilo o prekinitvi, pridobilo niti sodišče prve stopnje. Vložena kolektivna tožba v času, ko je bila sprejeta izpodbijana odločitev, ni bila objavljena niti v registru kolektivnih tožb2, kar (ob upoštevanju tretjega odstavka 27. člena ZKolT v zvezi z 2. točko drugega odstavka 10. člena ZKolT) pomeni tudi to, da toženim strankam še ni bila vročena. Pritožniki zato utemeljeno opozarjajo, da se z njeno vsebino niso mogli seznaniti, posledično pa se, pred sprejemom izpodbijane odločitve, tudi niso mogli vsebinsko opredeliti do (sicer zanje sporne) trditve tožnice, da gre za isti primer množičnega oškodovanja. Očitek, da je bilo s takim ravnanjem poseženo v njihovo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), je zato utemeljen.

10. Pritožbi sta glede na obrazloženo utemeljeni. Pritožbeno sodišče jima je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pred ponovno odločitvijo bo moralo sodišče storjeno kršitev odpraviti tako, da bo tožencem omogočilo seznanitev z vloženo kolektivno tožbo in s tem vsebinsko opredelitev do tožničinega predloga za prekinitev postopka.

11. Pritožbeno sodišče pa ob tem dodaja, da se sodišče prve stopnje tudi samo, ko bo ponovno presojalo, ali gre za isti primer množičnega oškodovanja, ne bo smelo zadovoljiti le s tožničinimi navedbami o vloženi kolektivni tožbi in njeni vsebini, razen če bo, ko se bodo toženci o tem imeli možnost izjaviti, ugotovilo, da gre za neprerekana dejstva. V nasprotnem primeru bo moralo vloženo kolektivno tožbo seveda tudi samo vpogledati in preveriti resničnost in popolnost tožničinih trditev o njeni vsebini.

12. O priglašenih pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, saj gre za stroške, ki so del pravdnih stroškov. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Iz javno dostopnih podatkov registra kolektivnih tožb izhaja, da je tožba sedaj vpisana pod opr. št. I Pk 2/2019. 2 Tako v času odločanja sodišča prve stopnje kot v času odločanja pritožbenega sodišča so bili v register vpisani le podatki o sodišču, pred katerim je vložena kolektivna tožba, o opravilni številki zadeve, datumu vložitve tožbe, vrsti zadeve ter strankah. Drugi podatki in dokumenti (med drugim tudi kolektivna tožba), ki se sicer objavljajo na podlagi drugega odstavka 10. člena ZKolT, še niso bili objavljeni.