Jedro

Jedro

Pri podajanju prilog k vlogi je očitno prišlo do pomote saj je nelogično, da bi tožnik uveljavljal naložbo za obračalni plug, predložil pa patent za drug stroj.

Pri podajanju prilog k vlogi je očitno prišlo do pomote saj je nelogično, da bi tožnik uveljavljal naložbo za obračalni plug, predložil pa patent za drug stroj.

Tožnik je še pred izdajo prvostopenjske odločbe dopolnil vlogo in poslal napačni patent, zato bi tožena stranka v okviru ugotovitvenega postopka morala tožnika določno pozvati za predložitev ustreznega dokaza, saj je očitno s tožnikom komunicirala preko elektronske pošte.

Tožnik je še pred izdajo prvostopenjske odločbe dopolnil vlogo in poslal napačni patent, zato bi tožena stranka v okviru ugotovitvenega postopka morala tožnika določno pozvati za predložitev ustreznega dokaza, saj je očitno s tožnikom komunicirala preko elektronske pošte.

Izrek

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33110-797/2021/20 z dne 18. 5. 2022 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

I.Tožbi se ugodi in se odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33110-797/2021/20 z dne 18. 5. 2022 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

Potek upravnega postopka

1.Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) je z odločbo, št. 33110-797/2021/20 z dne 18. 5. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) odločila, da se vlagatelju A. A. (v nadaljevanju tožeča stranka) vloga prejeta dne 30. 10. 2021 v imenu skupine kmetov na Javni razpis, zavrne (1. točka izreka odločbe). V 2. točki izreka odločbe ta ne zadrži njene izvršitve. Posebni stroški v postopku niso nastali (3. točka izreka odločbe).

1.Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) je z odločbo, št. 33110-797/2021/20 z dne 18. 5. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) odločila, da se vlagatelju A. A. (v nadaljevanju tožeča stranka) vloga prejeta dne 30. 10. 2021 v imenu skupine kmetov na Javni razpis, zavrne (1. točka izreka odločbe). V 2. točki izreka odločbe ta ne zadrži njene izvršitve. Posebni stroški v postopku niso nastali (3. točka izreka odločbe).

2.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 30. 12. 2021 ob 12:53:36 vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za financiranje iz podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (v nadaljevanju Podukrep M04.1), ki so bila razpisana z javnim razpisom. Pri sočasni obravnavi vseh vlog, je bilo ugotovljeno, da so razpisana sredstva zaradi velikega števila popolnih vlog porabljena z vlogami, ki so prejele višje število točk. Na podlagi ocenitve vloge, upoštevajoč merila za izbor iz 6. poglavja javnega razpisa, je strankina vloga dosegla 80 točk. Skladno s 3. točko 8. poglavja javnega razpisa, če imata dve ali več vlog na javni razpis enako število točk in razpisna sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh vlog v celoti, v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz programa Podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredbe) vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer za ekonomski vidik naložbe 35 %, za geografski vidik upravičenca 25 %, za prispevek k horizontalnim ciljem 15 %, za družbeno socialni vidik 12 %, za proizvodno usmeritev kmetijskih gospodarstev 8 % ter za horizontalno in vertikalno povezovanje 5 %. Ker se za odobritev vseh vlog, ki so pri ocenjevanju dosegle 80 točk, ni bilo dovolj razpoložljivih sredstev, so se le-te ocenile v skladu s 3. točko 8. poglavja javnega razpisa. Odobrile so se po ponderiranju najvišje ocenjene vloge do porabe sredstev, meja za odobritev vloge pa je znašala 17,28 točk po ponderiranju. Strankina vloga je po ponderiranju dosegla 17,18 točk, zato se je vloga skladno s četrtim in petim odstavkom 93. člena Uredbe, zavrnila. Na podlagi navedenega je Agencija odločila kot izhaja iz izpodbijane odločbe.

2.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 30. 12. 2021 ob 12:53:36 vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za financiranje iz podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (v nadaljevanju Podukrep M04.1), ki so bila razpisana z javnim razpisom. Pri sočasni obravnavi vseh vlog, je bilo ugotovljeno, da so razpisana sredstva zaradi velikega števila popolnih vlog porabljena z vlogami, ki so prejele višje število točk. Na podlagi ocenitve vloge, upoštevajoč merila za izbor iz 6. poglavja javnega razpisa, je strankina vloga dosegla 80 točk. Skladno s 3. točko 8. poglavja javnega razpisa, če imata dve ali več vlog na javni razpis enako število točk in razpisna sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh vlog v celoti, v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz programa Podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredbe) vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer za ekonomski vidik naložbe 35 %, za geografski vidik upravičenca 25 %, za prispevek k horizontalnim ciljem 15 %, za družbeno socialni vidik 12 %, za proizvodno usmeritev kmetijskih gospodarstev 8 % ter za horizontalno in vertikalno povezovanje 5 %. Ker se za odobritev vseh vlog, ki so pri ocenjevanju dosegle 80 točk, ni bilo dovolj razpoložljivih sredstev, so se le-te ocenile v skladu s 3. točko 8. poglavja javnega razpisa. Odobrile so se po ponderiranju najvišje ocenjene vloge do porabe sredstev, meja za odobritev vloge pa je znašala 17,28 točk po ponderiranju. Strankina vloga je po ponderiranju dosegla 17,18 točk, zato se je vloga skladno s četrtim in petim odstavkom 93. člena Uredbe, zavrnila. Na podlagi navedenega je Agencija odločila kot izhaja iz izpodbijane odločbe.

3.Zoper navedeno prvostopenjsko odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski organ, kot neutemeljeno zavrnilo. Tožnik je svojo pritožbo omejil zgolj na grajo napačnega števila priznanih točk. Po njegovem prepričanju bi mu bile po poglavju 6.2 inovacije javnega razpisa priznati dodatne 3 točke za načrtovano in priglašeno naložbo v obračalni plug.

3.Zoper navedeno prvostopenjsko odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski organ, kot neutemeljeno zavrnilo. Tožnik je svojo pritožbo omejil zgolj na grajo napačnega števila priznanih točk. Po njegovem prepričanju bi mu bile po poglavju 6.2 inovacije javnega razpisa priznati dodatne 3 točke za načrtovano in priglašeno naložbo v obračalni plug.

Tožbene navedbe

Tožbene navedbe

4.Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, ker s pravočasno pritožbo pri drugostopenjskemu organu ni uspel. Tožnik tako kot v pritožbi, tudi v tožbi graja napačno število priznanih točk po poglavju 6.2 inovacije javnega razpisa: "Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na Javni razpis veljaven patent", saj meni, da mu je priznati dodatne 3 točke. Tožeča stranka v sami vlogi ni izrecno uveljavila merila uporabe zavarovalnih sort, četudi se je zanj v prilogi sklicevala, s tožbo drugostopni odločitvi, ki njegovega tosmernega pritožbenega argumenta ni akceptirala, ne očita nezakonitosti. Odločba je nezakonita zato, ker ni sprejela tožnikovega utemeljenega pritožbenega argumenta zoper prvostopenjsko neupravičeno nepriznanje 3 točk za naložbo v obračalni plug, ki ima patent. Drugostopenjski organ namreč očitno napačno šteje, da je bil patent za ta obračalni plug predložen prepozno. Kot je tožnik pravilno poudaril v pritožbi, ga je bil prvostopenjski organ, ki je iz njegove vloge razbral, da uveljavlja investicijo v obračalni plug, dolžan opozoriti, da mu je po elektronski poti poslal potrdilo o patentu za nek čisto drugi stroj, ki sploh ni predmet njegove vloge. Šlo je za očitno pomoto tamkajšnjega tožnikove pooblaščenca B. B., ki je na javnem razpisu očitno zastopal še druge posameznike, ki je bila takoj rešljiva, še posebej, ko je med pošiljatvijo, ki jo je izvedel in prvostopenjskim odločanjem minil skoraj cel mesec. Glede na zagotovljeno ustavno pravico do izjave posameznika, ki v oblastvenem postopku uveljavlja svoje pravice, so procesni zakoni naravnani tako, da zagotavljajo udejanjenje te pravice. Tako Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) strankam, ki so iz opravičenih razlogov zamudile rok ali narok za kakšno drugo dejanje in ga zaradi tega ne morejo več opraviti oziroma bi sicer prišlo do izgube pravic, omogoča vrnitev v prejšnje stanje. Če je zakonodajalec omogočil izjemo celo pri prekoračitvi prekluzivnih rokov, je potrebno tudi postopkovne določbe o izjavljanju in dokazovanju do določenega trenutka uporabljati tudi v tem duhu, postopkovne določbe o posledicah aktivnosti po tem roku pa tolmačiti skrajno ozko. Zato prvostopenjski organ v konkretnem postopku v okviru postopkovnega vodstva ni storil vsega potrebnega že s pisnim pozivom z dne 23. 2. 2022 in telefonskim opozorilom z dne 13. 4. 2022, kakor to v izpodbijani odločbi razloguje drugostopenjski organ. Rok za predložitev potrdila o patentu obračalnega pluga na prvi stopnji je bil očitno odprt in bi prvostopenjski organ upošteval ta patent, če bi ga dosegel pred odločitvijo. Kot je razvidno iz same pritožbe, tožnik do prejema prvostopenjske odločbe sploh ni vedel za napako svojega pooblaščenca, ki je priložil potrdilo o patentu stroja, ki sploh ni bil predmet tožnikove vloge, in je zato pravo potrdilo o patentu predložil šele skupaj s pritožbo, v kateri je izrecno opozoril, da tega ni storil prav zaradi pomanjkanja vodenja postopka na prvi stopnji. Zato je drugostopenjski organ predloženo potrdilo o patentu moral upoštevati, saj tožnik, kakor je to predvideno v drugem odstavku 238. člena ZUP, ustrezno pojasnil, zakaj tega ni storil že pred izdajo prvostopenjske odločbe. Da je predmetni obračalni plug zajet v katalogu povprečnih vrednosti maksimalnih stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije kot 2. prilogi upoštevanega Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije, kakor predvideva javni razpis, je jasno, in bi to drugostopenjski organ, če bi le pravilno uporabljal postopkovna določila, pri vsebinski presoji to tudi ugotovil. V konkretnem primeru organ tudi ni opravil ustne obravnave. Stranka predlaga, da sodišče prvostopenjsko odločbo odpravi in priglaša stroške postopka.

4.Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, ker s pravočasno pritožbo pri drugostopenjskemu organu ni uspel. Tožnik tako kot v pritožbi, tudi v tožbi graja napačno število priznanih točk po poglavju 6.2 inovacije javnega razpisa: "Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na Javni razpis veljaven patent", saj meni, da mu je priznati dodatne 3 točke. Tožeča stranka v sami vlogi ni izrecno uveljavila merila uporabe zavarovalnih sort, četudi se je zanj v prilogi sklicevala, s tožbo drugostopni odločitvi, ki njegovega tosmernega pritožbenega argumenta ni akceptirala, ne očita nezakonitosti. Odločba je nezakonita zato, ker ni sprejela tožnikovega utemeljenega pritožbenega argumenta zoper prvostopenjsko neupravičeno nepriznanje 3 točk za naložbo v obračalni plug, ki ima patent. Drugostopenjski organ namreč očitno napačno šteje, da je bil patent za ta obračalni plug predložen prepozno. Kot je tožnik pravilno poudaril v pritožbi, ga je bil prvostopenjski organ, ki je iz njegove vloge razbral, da uveljavlja investicijo v obračalni plug, dolžan opozoriti, da mu je po elektronski poti poslal potrdilo o patentu za nek čisto drugi stroj, ki sploh ni predmet njegove vloge. Šlo je za očitno pomoto tamkajšnjega tožnikove pooblaščenca B. B., ki je na javnem razpisu očitno zastopal še druge posameznike, ki je bila takoj rešljiva, še posebej, ko je med pošiljatvijo, ki jo je izvedel in prvostopenjskim odločanjem minil skoraj cel mesec. Glede na zagotovljeno ustavno pravico do izjave posameznika, ki v oblastvenem postopku uveljavlja svoje pravice, so procesni zakoni naravnani tako, da zagotavljajo udejanjenje te pravice. Tako Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) strankam, ki so iz opravičenih razlogov zamudile rok ali narok za kakšno drugo dejanje in ga zaradi tega ne morejo več opraviti oziroma bi sicer prišlo do izgube pravic, omogoča vrnitev v prejšnje stanje. Če je zakonodajalec omogočil izjemo celo pri prekoračitvi prekluzivnih rokov, je potrebno tudi postopkovne določbe o izjavljanju in dokazovanju do določenega trenutka uporabljati tudi v tem duhu, postopkovne določbe o posledicah aktivnosti po tem roku pa tolmačiti skrajno ozko. Zato prvostopenjski organ v konkretnem postopku v okviru postopkovnega vodstva ni storil vsega potrebnega že s pisnim pozivom z dne 23. 2. 2022 in telefonskim opozorilom z dne 13. 4. 2022, kakor to v izpodbijani odločbi razloguje drugostopenjski organ. Rok za predložitev potrdila o patentu obračalnega pluga na prvi stopnji je bil očitno odprt in bi prvostopenjski organ upošteval ta patent, če bi ga dosegel pred odločitvijo. Kot je razvidno iz same pritožbe, tožnik do prejema prvostopenjske odločbe sploh ni vedel za napako svojega pooblaščenca, ki je priložil potrdilo o patentu stroja, ki sploh ni bil predmet tožnikove vloge, in je zato pravo potrdilo o patentu predložil šele skupaj s pritožbo, v kateri je izrecno opozoril, da tega ni storil prav zaradi pomanjkanja vodenja postopka na prvi stopnji. Zato je drugostopenjski organ predloženo potrdilo o patentu moral upoštevati, saj tožnik, kakor je to predvideno v drugem odstavku 238. člena ZUP, ustrezno pojasnil, zakaj tega ni storil že pred izdajo prvostopenjske odločbe. Da je predmetni obračalni plug zajet v katalogu povprečnih vrednosti maksimalnih stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije kot 2. prilogi upoštevanega Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije, kakor predvideva javni razpis, je jasno, in bi to drugostopenjski organ, če bi le pravilno uporabljal postopkovna določila, pri vsebinski presoji to tudi ugotovil. V konkretnem primeru organ tudi ni opravil ustne obravnave. Stranka predlaga, da sodišče prvostopenjsko odločbo odpravi in priglaša stroške postopka.

Odgovor tožene stranke

Odgovor tožene stranke

5.V odgovoru na tožbo tožena stranka navedbe tožeče stranke kot neutemeljene zavrača. Meni, da je neutemeljena navedba tožeče stranke, da tožena stranka ni akceptirala pritožbenega argumenta zoper prvostopno neupravičeno nepriznanje 3 točk za naložbo v obračalni plug, ki ima patent. Tožečo stranko je prvostopenjski organ dvakrat pozval na predložitev ustreznega dokazila (v telefonskem pogovoru tudi podrobno pojasnil kaj mora vsebovati ustrezno dokazilo), vendar tožeča stranka ustreznega dokazila ni posredovala. Prvostopenjski organ tožeče stranke v skladu z Uredbo in Javnim razpisom ni bil dolžan dodatno pozivati na predložitev ustreznega dokazila. Navedeno je tudi v skladu s sodno prakso. Predloženo dokazilo nima predpisane kvalitete, upravni organ ni dolžan v ta namen izvajati drugih dokazov in pozivati stranko na dopolnjevanje predložene listine. Tožeča stranka ustreznega dokazila pri merilu inovacije, naprave in tehnologije ni predložila, zato je prvostopenjski organ tožeči stranki utemeljeno dodelil nič točk. Navedbe, da tožeča stranka o prejemu prvostopenjske odločbe sploh ni vedela za napako svojega pooblaščenca, ki je predložil potrdilo o patentu stroja, ki sploh ni bil predmet vloge tožeče stranke, tožena stranka odgovarja, da v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZUP dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak učinek, kot če bi jih opravila sama stranka.

5.V odgovoru na tožbo tožena stranka navedbe tožeče stranke kot neutemeljene zavrača. Meni, da je neutemeljena navedba tožeče stranke, da tožena stranka ni akceptirala pritožbenega argumenta zoper prvostopno neupravičeno nepriznanje 3 točk za naložbo v obračalni plug, ki ima patent. Tožečo stranko je prvostopenjski organ dvakrat pozval na predložitev ustreznega dokazila (v telefonskem pogovoru tudi podrobno pojasnil kaj mora vsebovati ustrezno dokazilo), vendar tožeča stranka ustreznega dokazila ni posredovala. Prvostopenjski organ tožeče stranke v skladu z Uredbo in Javnim razpisom ni bil dolžan dodatno pozivati na predložitev ustreznega dokazila. Navedeno je tudi v skladu s sodno prakso. Predloženo dokazilo nima predpisane kvalitete, upravni organ ni dolžan v ta namen izvajati drugih dokazov in pozivati stranko na dopolnjevanje predložene listine. Tožeča stranka ustreznega dokazila pri merilu inovacije, naprave in tehnologije ni predložila, zato je prvostopenjski organ tožeči stranki utemeljeno dodelil nič točk. Navedbe, da tožeča stranka o prejemu prvostopenjske odločbe sploh ni vedela za napako svojega pooblaščenca, ki je predložil potrdilo o patentu stroja, ki sploh ni bil predmet vloge tožeče stranke, tožena stranka odgovarja, da v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZUP dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak učinek, kot če bi jih opravila sama stranka.

Navedbe v pripravljalni vlogi

Navedbe v pripravljalni vlogi

6.Tožeča stranka še v pripravljalnem spisu navede, da je iz upravnega spisa razvidno, da je prvostopenjski organ vedel, da tožnik uveljavlja točkovni dodatek za obračalni plug, pa tudi to, da je prvostopenjski organ po prejemu maila tožnikovega pooblaščenca z napačno prilogo (14. 4. 2004) komuniciral s tožnikom in mu pisal (14. 4. 2004), da predloži še vodno dovoljenje z dne 26. 1. 2018, glede pravnomočnosti katerega je po tem, ko mu ga je tožnik poslal, poizvedoval sam, odločbo pa izdal skoraj mesec dni kasneje. Če očitne napake tožnikovega pooblaščenca prvostopenjski organ že ni opazil 14. 4. 2022, pa bi jo glede na naslove priloženih patentov (mulčar in stranski mulčar) seveda moral, je bilo za to opozorilo pred izdajo odločbe zvrhano dovolj časa, z opustitvijo tega pa je, kot že poudarjeno, nedopustno posegel tudi v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic in zgrešil bistveno kršitev določb postopka.

6.Tožeča stranka še v pripravljalnem spisu navede, da je iz upravnega spisa razvidno, da je prvostopenjski organ vedel, da tožnik uveljavlja točkovni dodatek za obračalni plug, pa tudi to, da je prvostopenjski organ po prejemu maila tožnikovega pooblaščenca z napačno prilogo (14. 4. 2004) komuniciral s tožnikom in mu pisal (14. 4. 2004), da predloži še vodno dovoljenje z dne 26. 1. 2018, glede pravnomočnosti katerega je po tem, ko mu ga je tožnik poslal, poizvedoval sam, odločbo pa izdal skoraj mesec dni kasneje. Če očitne napake tožnikovega pooblaščenca prvostopenjski organ že ni opazil 14. 4. 2022, pa bi jo glede na naslove priloženih patentov (mulčar in stranski mulčar) seveda moral, je bilo za to opozorilo pred izdajo odločbe zvrhano dovolj časa, z opustitvijo tega pa je, kot že poudarjeno, nedopustno posegel tudi v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic in zgrešil bistveno kršitev določb postopka.

Glede glavne obravnave

Glede glavne obravnave

7.Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

7.Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere imajo stranke pravico, saj se šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

8.O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo z dne 18. 5. 2022 (dokaz A3), v odločbo druge stopnje z dne 1. 8. 2022 (dokaz A2), v vlogo tožnika - Enotni prijavni obrazec z dne 30. 12. 2021 (dokaz A5), v pritožbo tožnika z dne 3. 6. 2022 (dokaz A6), v Prevod zahtevkov evropskega patenta (dokaz A7), v elektronsko sporočilo z dne 22. 8. 2022 (dokaz A8), poziv za vsebinsko pojasnitev vloge z dne 23. 2. 2022, poziv za dopolnitev vloge z dne 1. 4. 2022, uradni zaznamek z dne 13. 4. 2022, 6. in 8. 3. 2022 odgovor tožnika, dokument z dne 14. 4. 2022 glede pravnomočnosti odločitve, elektronsko pošto z dne 14. 4. 2022 ter vse listine in priloge, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu in zaslišal tožnika.

8.O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo z dne 18. 5. 2022 (dokaz A3), v odločbo druge stopnje z dne 1. 8. 2022 (dokaz A2), v vlogo tožnika - Enotni prijavni obrazec z dne 30. 12. 2021 (dokaz A5), v pritožbo tožnika z dne 3. 6. 2022 (dokaz A6), v Prevod zahtevkov evropskega patenta (dokaz A7), v elektronsko sporočilo z dne 22. 8. 2022 (dokaz A8), poziv za vsebinsko pojasnitev vloge z dne 23. 2. 2022, poziv za dopolnitev vloge z dne 1. 4. 2022, uradni zaznamek z dne 13. 4. 2022, 6. in 8. 3. 2022 odgovor tožnika, dokument z dne 14. 4. 2022 glede pravnomočnosti odločitve, elektronsko pošto z dne 14. 4. 2022 ter vse listine in priloge, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu in zaslišal tožnika.

Sodna presoja

Sodna presoja

K I. točki izreka:

K I. točki izreka:

9.Tožba je utemeljena.

9.Tožba je utemeljena.

10.Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

10.Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

11.Predmet sodne presoje v konkretni zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021, ki so bila razpisana z javnim razpisom.

11.Predmet sodne presoje v konkretni zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2021, ki so bila razpisana z javnim razpisom.

12.Sodišče v zvezi z obsegom sodne presoje v primeru postopkov javnega razpisa pojasnjuje, da gre v postopku javnega razpisa za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Tudi v postopku dodeljevanja sredstev proračuna je namreč treba upoštevati načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

12.Sodišče v zvezi z obsegom sodne presoje v primeru postopkov javnega razpisa pojasnjuje, da gre v postopku javnega razpisa za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Tudi v postopku dodeljevanja sredstev proračuna je namreč treba upoštevati načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

Do različnega obravnavanja kandidatov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh prijaviteljev na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril javnega razpisa, ki pa morajo imeti podlago v veljavnih predpisih.

Do različnega obravnavanja kandidatov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh prijaviteljev na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril javnega razpisa, ki pa morajo imeti podlago v veljavnih predpisih.

13.Odločanje na podlagi javnega razpisa nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, temveč gre za odločanje o "drugi javnopravni stvari". Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi. V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je torej treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka v skladu z ZUP.

13.Odločanje na podlagi javnega razpisa nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, temveč gre za odločanje o "drugi javnopravni stvari". Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi. V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je torej treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka v skladu z ZUP.

14.V predmetni zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik vložil vlogo na javni razpis in je njegova vloga na podlagi ocenitve, upoštevajoč merila za izbor iz 6. poglavja javnega razpisa, dosegla 80 točk in dodatno po ponderiranju 17,18 točk. Tožnik je s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in tožbo uveljavljal dodatne 3 točke za načrtovano in priglašeno naložbo v obračalni plug, po poglavju 6.2. inovacije javnega razpisa. Pri merilu "naložba se nanaša na nove naprave oz. tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent" je možno pridobiti 3 točke. Nesporno je, da je tožnik v vlogi označil, da uveljavlja investicijo v obračalni plug, medtem ko je po elektronski poti poslal potrdilo o patentu za nek drugi stroj, ki ni predmet njegove vloge.

15.Tožnik navaja, da je šele po prejemu prvostopenjske izpodbijane odločbe ugotovil, da je njegov pooblaščenec predložil potrdilo o patentu za nek drugi stroj, ki ni predmet njegove vloge, zato je v pritožbi predložil patent za plug in uveljavljal 3 točke za navedeno naložbo. Tožena stranka se je v obrazložitvi zavrnitve pritožbe sklicevala na določilo 283. člena ZUP (pravilno 238. člena ZUP). V skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.

16.Med strankama ni spora o tem, da je tožnik razpolagal s patentom za obračalni plug, katerega naložbo je uveljavljal v vlogi na javni razpis, že v času izdaje prvostopenjske odločbe. Do prejema prvostopenjske odločbe tožnik sploh ni vedel za napako svojega pooblaščenca, ki je predložil potrdilo o patentu stoja, ki ni ni bil predmet tožnikove vloge, zato je potrdilo o patentu predložil šele skupaj s pritožbo in ustrezno pojasnil, zakaj tega ni storil že pred izdajo prvostopenjske odločbe. Predmetni obračalni plug je zajet tudi v katalogu povprečnih vrednosti maksimalnih stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije kot 2. prilogi upoštevanega Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije, kakor predvideva javni razpis, kar bi lahko kot upravičeno navaja tožnik, pri vsebinski presoji to ugotovil.

17.Po mnenju sodišča, je pri podajanju prilog k vlogi očitno prišlo do pomote saj je nelogično, da bi tožnik uveljavljal naložbo za obračalni plug, predložil pa patent za drug stroj.

18.Organ je v skladu z 67. členom ZUP dolžan pozvati vlagatelja v primeru pomanjkljive, nerazumljive ali nepopolne vloge. Vloga je pomanjkljiva, če je ni mogoče obravnavati, nima na primer podpisa ali druge sestavine, ki je predpisana za njeno vsebino. Nerazumljiva je, če ni mogoče razbrati kaj zahteva tožnik. Nepopolna pa je, če za navedbe v vlogi niso ponujeni oziroma predloženi dokazi. Pri tem pa moremo razlikovati formalno nepopolnost vloge od tako imenovane "materialne nepopolnosti". Ko se preverjajo obvezne sestavine vloge, kot izhajajo iz 66. člena ZUP, včasih dopolnjene s sestavinami po področnih predpisih, se preverja formalna popolnost vloge. Če katera obvezna sestavina manjka, se vložnika pozove v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP. Če pa je organ že začel vlogo vsebinsko obravnavati, vendar med ugotovitvenim postopkom in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena dokazila za ugotovitev dejanskega stanja, govorimo o materialno nepopolni vlogi. V takem primeru bo organ ravnal po 140. členu ZUP in stranko pozval k predložitvi dokazov. Po mnenju sodišča gre za materialno nepopolno vlogo, in sicer za manjkajoči dokaz, patent za obračalni plug.

19.Tožnik k vlogi ni predložil patenta za obračalni plug, ki je del dejanskega stanja na katerega se je tožnik skliceval v vlogi na javni razpis (temveč napačno patent za drugi stroj), česar pa vse do izpodbijanega sklepa ni vedel. Tožena stranka je bila seznanjena v tožnikovi vlogi, da uveljavlja naložbo v obračalni plug. Agencija je sicer z "Pozivom za vsebinsko pojasnitev vloge" z dne 23. 2. 2022 ugotovila, da je tožnikova vloga na javni razpis "vsebinsko neustrezna". Agencija je pozvala tožnika, da v roku 8 dni pojasni okoliščine v zvezi s predmetno naložbo v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč ter ureditev zasebnih namakalnih sistemov. Tožnik je bil pozvan tudi z elektronsko pošto z dne 1. 4. 2022 na ustrezno dopolnitev vloge, ki se nanaša na načrt postavitve trajnega nasada, podatke o lokaciji naložb in pojasnitev v delu, ki se nanaša na agromelioracijo. Iz uradnega zaznamka telefonskega razgovora tožnika z uslužbenko organa, z dne 13. 4. 2022 je razvidno, da je uslužbenka tožnika opozorila, da dokazilo, ki ga je poslal za patent ni ustrezno in dne 14. 4. 2022 po elektronski pošti še pozvala tožnika na podatek o pravnomočnosti odločbe o uvedbi namakalnega sistema. Pooblaščenec tožnika je tako z vlogo z dne 14. 4. 2022 vlogo dopolnil in posredoval napačne priloge "patent mulčar rotor.pdf" in "patent mulčar stranski mulčar, pdf".

20.Tožnik je torej še pred izdajo prvostopenjske odločbe dne 14. 4. 2022 dopolnil vlogo in poslal napačni patent (ne za obračalni plug), zato bi tožena stranka v okviru ugotovitvenega postopka morala tožnika določno pozvati za predložitev ustreznega dokaza, saj je očitno s tožnikom komunicirala preko elektronske pošte, izpodbijano odločbo pa izdala šele 18. 5. 2022. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori (drugi odstavek 7. člena ZUP).

21.Zato je tožbi na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in zadevo ob upoštevanju tretjega odstavka te določbe vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo upravni organ ob dejstvu, da je tožnik predložil patent za obračalni pult, ponovno ocenil vlogo tožnika na javni razpis upoštevajoč merila za izbor.

K II. točki izreka:

22.Odločitev o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

23.Ker je tožeča stranka v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se tožeči stranki v skladu z četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 385,00 EUR in 22% DDV, skupaj 469,70 EUR.

24.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnika ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Kerševan E., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 266, točka 5. in 7.

2UPRS sodba, I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012.

3UPRS sodba, I U 618/2016-8 z dne 4. 10. 2017, II U 267/2021 z dne 3. 11. 2023.

4Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015.

5Tudi po stališču Vrhovnega sodišča gre pri očitni pomoti za lapsus, ki ga ni mogoče enačiti z neznanjem, nevednostjo ali neskrbnostjo (sklep Vrhovnega (sklep Vrhovnega sodišča I Up 334/2014 z dne 27. 11. 2014, sodba I U 394/2015 z dne 9. 7. 2015).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 140

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.