Jedro

Četudi oseba, ki se izpostavi v javnosti, ne more sama oblikovati podobe, v kakršni bo predstavljena, to ne pomeni, da objavljanje neresničnih dejstev o njej postane dopustno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka."

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku za plačilo odškodnine v višini 2.000 EUR in odločilo, da je tožnica dolžna tožencu povrniti stroške postopka v višini 165,78 EUR.

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse zakonsko predvidene pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Sodišče v ponovljenem postopku ni izvedlo novih dokazov. Razsodilo je v nasprotju z navodili Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 399/2015 in ni dopolnilo pomanjkljive obrazložitve obstoja nepremoženjske škode. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica javna oseba, zanemarilo pa je, kakšnega kova je konkretna javna oseba in v zvezi s čim je postala javna. Obstoj škode ne more biti izkazan le zato, ker toženec pri tožnici ni preveril resničnosti trditve. Sodišče je zanemarilo podatke kazenske sodbe, ki jo je v spis vložila tožnica, iz katere izhaja, da je tožnica izvajala prostitucijo. Zanemarilo je tožničino izmikanje na naroku ob vprašanjih pooblaščenca, ki se nanašajo na obstoj inkriminiranega posnetka in na plačilo spolnih uslug, kot tudi njeno izjavo, da se pred sinom svojega nastopa v porno filmu ne sramuje. Ker gre za odločilna dejstva, ki vplivajo na presojo o obstoju duševnih bolečin (škode), v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). S tem je sodišče v celoti obšlo vse relevantne podatke spisa, ki obstoj duševnih bolečin zanikajo, saj je že na prvi pogled viden razkol med trditvami tožnice in njenim dejanskim odnosom do erotične industrije, ki pa zanika vsakršno možnost trpljenja zaradi obravnavanega prispevka toženke. Sodišče je tako zavestno obšlo podatke kazenske sodbe, ki potrjuje, da se je tožnica resnično ukvarjala s prostitucijo, njena objava med postopkom na facebook-u ter njena izpovedba pa nedvomno kažeta, da se njen odnos do erotike in golote ni v ničemer spremenil, zaradi česar so njene trditve o duševnem trpljenju brez dejanske osnove. Vsebina kazenske sodbe je v dokazni presoji popolnoma spregledana, ugotovitev, da naj ne bi bilo resnično, da se je tožnica ukvarjala s prostitucijo, pa je v nasprotju s podatki iz spisa, s čimer je podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Manjkajo tudi razlogi o vzročni zvezi med spornim prispevkom in zatrjevanimi duševnimi bolečinami. Iz tožničine izpovedbe namreč izhaja, da je že pred sporno objavo ni nihče jemal resno, da ne dobi službe, ker jo povezujejo z raznimi stvarmi, povedala je, da ima psihične težave že od objave na ..., da je tedaj začela z zdravljenjem in da ji zdravnik predpisuje zdravila. Iz navedenega in iz podatkov o njenem predhodnem življenju izhaja, da si je zatrjevano škodo povzročila predvsem sama z nekritičnim odnosom do lastnih ravnanj v javnosti in predvsem do načina ustvarjanja lastne podobe v javnosti ter ni izkazala, da bi v sedanjem življenju to ravnanje kakorkoli spremenila. Po podatkih kazenske sodbe je bil posnetek na ... objavljen ..., po tej objavi pa je tožnica nastopala v porno filmu ..., kar je dokaz, da svojo prizadetost hlini, živi pa na enak način kot v preteklosti. Tako visok prispevek njenega lastnega ravnanja in vedenja pa nedvomno izniči posamezni prispevek toženke, ki zgolj povzema že neštetokrat povedano v drugih medijih, in navaja dejstva, ki so dokazano resnična (prostitucija) oz. je imela toženka zadostne razloge, da je v resničnost podatkov verjela, kar je sodišče spregledalo, ker se je osredotočilo izključno na tožničino izpovedbo in dejstva, ki ji gredo v prid, vse ostale dokaze ter dejstva in okoliščine pa je zanemarilo. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Upoštevani bi morali biti vsi stroški prvotnega in ponovljenega postopka, kar iz obrazložitve sklepa ne izhaja. Napačen je tudi zaključek o 60% tožničinem uspehu. Tožnica je postavila tri zahtevke, uspela pa je le z dajatvenim zahtevkom in še to po višini zgolj z 20 %.

3. Tožnica ni odgovorila pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbene navedbe v zvezi s kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne izkazujejo obstoja te kršitve, marveč predstavljajo le trditve o napačni dokazni oceni. Podobno tudi pritožbene navedbe o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi z obstojem škode ne morejo utemeljevati kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zatrjevano neupoštevanje okoliščin primera bi moglo utemeljevati zmotnost materialnopravnega zaključka. Odgovor na te navedbe je vključen v nadaljnji obrazložitvi.

6. Kot je bilo navedeno že v prvi pritožbeni odločbi, izdani v obravnavani zadevi,(1) je pravilen zaključek, da je sporni toženčev zapis,(2) ki pri povprečnem bralcu ustvarja vtis, da se tožnica ukvarja z erotično masažo in prostitucijo, objektivno žaljiv.

7. Pritožbeni očitek, da je obstoj škode po ugotovitvah sodbe izkazan le zato, ker toženec pri tožnici ni preveril resničnosti trditve, nima nobene podlage v razlogih izpodbijane sodbe. Ugotovitev, da toženec ni izkazal utemeljenega razloga, da bi verjel v resničnost sporne navedbe, daje podlago za sklep o nedopustnosti njegovega ravnanja, ne pa o obstoju škode. Sicer pa je bilo ugotovljeno, da toženec razen posplošenega sklicevanja na zanesljiv vir ni navedel ničesar, kar bi lahko predstavljalo podlago navedbi, da se tožnica na ... ukvarja s prostitucijo.

8. Pravilnosti zaključka o nedopustnosti ravnanja toženec ne more izpodbiti z navedbami v zvezi s kazensko sodbo IV K 37085/2012. Te navedbe je prvič podal šele v pritožbi in so zato neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP), sodišče prve stopnje pa jih ni moglo spregledati. Poleg tega se podatki kazenske sodbe nanašajo na obdobje pred objavo spornega članka (april 2012), sledeč članku pa se tožnica z erotično masažo oz. prostitucijo ukvarja dve leti po dogodku, opisanem v kazenski sodbi, to je v aprilu 2014. 9. Neutemeljene so pritožbene navedbe o zmotnosti zaključka sodbe, da je tožnica zaradi nedopustnega posega v čast in dobro ime utrpela duševne bolečine. Sodba je ovrednotila vse okoliščine, ki sta jih pravdni stranki ponudili kot relevantne pri ugotavljanju obstoja (in obsega) škode. Ni spregledalo niti objave na tožničinem facebook-u, niti (dvosekundnega) nastopa v porno filmu. Upoštevana je tudi njena izpovedba, da je psihične težave imela že po objavi v drugem mediju. Dokazni zaključek, da navedena tožničina ravnanja ne odvzemajo verodostojnosti tožničini izpovedbi o prizadetosti zaradi spornega članka, je sprejemljiv. Kljub temu, da poseg sam za sebe ne daje podlage za prisojo odškodnine, na zaključek o dokazanosti prizadetosti (takšne intenzivnosti, da gre za pravno priznano škodo) vpliva tudi teža posega. Objava trditve, da se tožnica na ... ukvarja s prostitucijo, ne da bi toženec navedel kakršnokoli podlago za tako trditev, predstavlja dovolj hud poseg v tožničino osebnostno sfero, da ob drugih ugotovljenih okoliščinah daje podlago za prisojo odškodnino na spodnji meji prisojenih odškodnin.

10. Trditve o neobstoju vzročne zveze med posegom in zatrjevano škodo je toženec prvič podal v pritožbi, ne da bi za tako ravnanje navedel opravičljive razloge, in so zato neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sicer pa predhodna prizadetost sama po sebi še ne pomeni, da nadaljnji posegi v osebnostno sfero ne morejo povzročiti samostojne škode.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je v sodbi spregledan način, kako je tožnica iz zasebne sfere prestopila v javno ter njeno predhodno življenje. Četudi oseba, ki se izpostavi v javnosti, ne more sama oblikovati podobe, v kakršni bo predstavljena, to ne pomeni, da objavljanje neresničnih dejstev o njej postane dopustno.

12. Utemeljen pa je pritožbeni očitek zoper odločitev o stroških postopka. V ugotovitvi sodbe o tožničinem 20 % uspehu ni upoštevano, da je tožnica postavila tri zahtevke in da je uspela le z delom dajatvenega zahtevka. Navedeno, dejstvo, da je bila vrednost spornega predmeta opredeljena z višino denarnega zahtevka, in 20 % tožničin uspeh glede dajatvenega zahtevka dajejo podlago za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

13. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Ker je toženec uspel le s pritožbo zoper odločitev o stroških postopka, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

Op. št. (1): Glej sodbo in sklep VSL II Cp 399/2015 z dne 18. 3. 2015. Op. št. (2): Gre za zapis, da se je tožnica v času objave članka (aprila 2014) ukvarjala z erotičnimi masažami in delala na ..., kjer obstaja prostor, v katerem moški lahko dobijo ne le masažo, ampak tudi seks, na kar je toženčev novinar sklepal iz dejstva, da se je tožnica redno vozila v tamkajšnji lokal.