Jedro

V pogodbi se je upravnik zavezal, da bo storitve opravljal v imenu in za račun kupcev oziroma bodočih lastnikov stanovanj in parkirnih mest (4. člen pogodbe). Ker je bila pogodba o upravljanju odpovedana in je tožeča stranka odpoved tudi prejela, tožeča stranka ni ne upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica, niti upravnica skupnih delov, ki služijo več stavbam znotraj soseske in to ne glede na to, da podzemni objekt s kletnimi prostori predstavlja stavbo s svojo identifikacijsko številko.

Skupni deli, ki služijo večstanovanjskim stavbam imajo v skladu s 23. členom SZ-1 poseben status in s tem tudi poseben režim upravljanja. Po določbi četrtega odstavka 23. člena SZ-1 s takšnim skupnim delom v imenu in za račun skupnih lastnikov upravljajo upravniki vseh večstanovanjskih stavb, ki jim takšen del služi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 269,91 EUR s pripadki in tožeči stranki naložilo, da toženi plača njene pravdne stroške v znesku 397,71 EUR s pripadki.

2. Odločitev sodišča zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava izpodbija tožeča stranka, ki v obrazložitvi navaja, da je podzemni parkirni objekt v upravljanju tožeče stranke. V predmetnem pravdnem postopku izterjuje samo stroške, ki so povezani z nepremičnino, ki jo še vedno upravlja in ima po veljavni zakonodaji pristojnost, da toženi stranki obračunava stroške upravljanja in obratovanja predmetne stavbe. Za zaračunavanje in obračunavanje stroškov etažnim lastnikom v stavbi, ki je upravnik, ne potrebuje posebnega dogovora z upravniki drugih objektov. Tožeča stranka namreč še vedno upravlja tiste objekte, za katere etažni lastniki niso z večinskim soglasjem izbrali drugega upravnika, kar se v primeru za parkirni objekt ni zgodilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na vrednost spornega predmeta predstavlja konkretna zadeva spor majhne vrednosti (445. člen ZPP). Sodba, s katero se konča spor v postopku o sporih zaradi majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

5. Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila materialnega prava ni utemeljena. Pogodba o upravljanju med tožečo stranko kot upravnikom in družbo S., d.o.o., kot naročnikom za izvajanje storitev upravljanja in obratovanja skupnih prostorov, delov in naprav, naselje ... ter njim pripadajočih skupnih površin, je bila sklenjena v avgustu leta 2009. V pogodbi se je upravnik zavezal, da bo storitve opravljal v imenu in za račun kupcev oziroma bodočih lastnikov stanovanj in parkirnih mest (4. člen pogodbe). Pogodba o upravljanju je bila s strani etažnih lastnikov Ulica z dne 31. 7. 2015 odpovedana. V pritožbenem postopku ni sporno, da je tožeča stranka odpoved prejela 22. 4. 2015. Tožeča stranka torej ni ne upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica, niti upravnica skupnih delov, ki služijo več stavbam znotraj soseske in to ne glede na to, da podzemni objekt s kletnimi prostori predstavlja stavbo s svojo identifikacijsko številko. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi utemeljeno sklicevalo na določilo 4. člena Pogodbe o upravljanju, kjer je bilo izrecno določeno, da bo tožeča stranka storitve po pogodbi opravljala v imenu in za račun kupcev oziroma lastnikov stanovanj in parkirnih mest. 6. Skupni deli, ki služijo večstanovanjskim stavbam imajo v skladu s 23. členom Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ-1) poseben status in s tem tudi poseben režim upravljanja. Po določbi četrtega odstavka 23. člena SZ-1 s takšnim skupnim delom v imenu in za račun skupnih lastnikov upravljajo upravniki vseh večstanovanjskih stavb, ki jim takšen del služi. Glede upravljanja skupnih delov, ki služijo več stavbam, morajo upravniki doseči dogovor. Če dogovor ni mogoč, lahko vsak od upravnikov predlaga, da o tem vprašanju odloči sodišče v nepravdnem postopku. Nič od navedenega tožeča stranka ne zatrjuje in še manj dokaže. Ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).