Jedro

Predlagateljica ob podaji izjave o vstopu v pravdo oziroma v prijavi stranske intervencije ni prav z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v ta postopek. Navedla je le, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani toženke. Ker torej predlagateljica stranske intervencije v prijavi ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženko lahko vplival na njen pravni položaj, sodišče prve stopnje stranske intervencije pravilno ni dopustilo.

Tudi sicer iz pritožbenih navedb izhaja kvečjemu ekonomski interes za vstop v pravdo (pritožbi zatrjujeta, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku denarna sredstva za izpolnitev zahtevka toženki moral zagotoviti stranski intervenient), kar pa ne zadostuje.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dopustilo stranske intervencije Republike Slovenije (Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) na strani toženke.

2. Zoper sklep se pritožujeta toženka in predlagateljica stranske intervencije – Republika Slovenija.

3. Toženka se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da na strani toženke dopusti stransko intervencijo Republike Slovenije (Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport). Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je v odgovoru na tožbo obširno navedla vsa dejstva in predložila dokaze ter predlagala, da Republika Slovenija (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) poda izjavo o vstopu v pravdo, pri tem pa se je sklicevala na razloge, ki jih je navedla v odgovoru na tožbo. Stranski intervenient je z vlogo prijavil stransko intervencijo in s tem nedvomno pokazal svoj pravni interes za vstop v pravdo. Stranski intervenient je ustanovitelj toženke. Tožnik s tožbo med drugim zahteva obračun in izplačilo nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Toženki pa so sredstva za plače zagotovljena iz sredstev državnega proračuna. Ker ima stranski intervenient interes za izdajo zavrnilne sodbe, bi mu moralo sodišče priznati pravico do vstopa v pravdo. Stranski intervenient bo moral zagotoviti sredstva za izpolnitev tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na reparacijo. S tem je izkazal pravni – finančni interes za izdajo zavrnilne sodbe.

4. Predlagateljica stranske intervencije se prav tako pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in prizna stransko intervencijo. Navaja, da mora Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skrbeti za enotno in zakonito izvajanje predpisov na področju šolstva. Ministrstvo je pripravljavec področne zakonodaje in skrbi za njeno pravilno in zakonito izvajanje s strani vzgojno izobraževalnih zavodov ter je hkrati financer, ki zagotavlja sredstva za plače in druga sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Poleg tega je kot ustanoviteljica zavoda odgovorna za obveznosti zavoda. Republika Slovenija mora zagotoviti sredstva za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočne sodbe. Interes države oziroma javnopravni interes izhaja iz dejstva, da se javne šole financirajo iz državnega proračuna. Če ji ne bo dopuščen vstop v pravdo, bo kot plačnik obveznosti po izdani sodbi brez možnosti vpliva na potek postopka. Ker gre za veliko število tožb, je potrebno poskrbeti za enotno razlago in izvajanje predpisov ter za gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi. Ekonomski interes, ki se kaže v zahtevi po gospodarnem ravnanju s proračunskimi sredstvi, je del javnopravnega interesa. Vlogo Republike Slovenije pa je potrebno upoštevati tudi z vidika vsebine spora. Toženka je v primeru izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja virusa zavezanec po odlokih, ki jih sprejema vlada. Težave šol, ki se soočajo z zaposlenimi, ki odklanjajo izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja virusa, so velike, zato je nujno, da jim v teh postopkih ob strani stoji država, ki je te ukrepe predpisala. Zaključuje, da Republika Slovenija sodeluje v vseh pomembnih postopkih kot stranski intervenient na strani vzgojno izobraževalnega zavoda.

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP.

8. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (prvi odstavek 199. člena ZPP). Tretji torej lahko v pravdo vstopi le, če izkaže pravni interes. Razloge za priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes mora konkretizirano navesti ter verjetno izkazati predlagatelj stranske intervencije in ne stranka postopka (prvi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 199. člena ZPP). Predlagateljica pa ob podaji izjave o vstopu v pravdo oziroma v prijavi stranske intervencije v vlogi z dne 17. 12. 2021 ni prav z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v ta postopek. Navedla je le, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani toženke. Ker torej predlagateljica stranske intervencije v prijavi ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženko lahko vplival na njen pravni položaj, sodišče prve stopnje stranske intervencije pravilno ni dopustilo.1

9. Ker mora biti pravni interes za vstop v pravdo izkazan ob priglasitvi stranske intervencije, so pritožbene navedbe predlagateljice stranske intervencije in toženke, s katerimi poizkušata utemeljiti pravni interes, prepozne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da jih predlagateljica stranske intervencije brez svoje krivde ni mogla navesti že v prijavi stranske intervencije.

10. Pritožbene navedbe pa tudi sicer ne izkazujejo predlagateljičinega pravnega interesa za vstop v pravdo. Pravni interes za stransko intervencijo je podan, če obstaja med intervenientom in tisto od strank, kateri se želi priključiti, tako pravno razmerje, da bi izid postopka, h kateremu se želi intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj. Iz pritožbenih navedb pa ne izhaja, da bi morebitna za toženko neugodna sodba vplivala na materialnopravno razmerje med toženko in stranskim intervenientom. Iz pritožbenih navedb izhaja kvečjemu ekonomski interes za vstop v pravdo (pritožbi zatrjujeta, da bi v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku denarna sredstva za izpolnitev zahtevka toženki moral zagotovit stranski intervenient), kar pa ne zadostuje.

11. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Tako tudi sklep VDSS Pdp 638/2016, sklep VSL I Cpg 594/2020, sklep VSL II Cp 1298/2020.