Jedro

Če stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja umre in stečajna masa obstoji, se stečajni postopek nadaljuje brez prekinitve kot stečaj zapuščine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo postopek osebnega stečaja in razrešilo upravitelja.

2. Zoper sklep se je pritožil upravitelj. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče sklep spremeni in stečajni postopek prekine oziroma sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče v sklepu obširneje povzema pritožbene navedbe in vsebino dveh že sprejetih odločitev višjega sodišča, ker so stališča v sodni praksi višjega sodišča različna. Ker v tej zadevi višje sodišče zavzema drugačno stališče od obeh že sprejetih stališč (zlasti prvega), višje sodišče tudi podaja obširnejšo obrazložitev svoje odločitve.

_Presoja dopustnosti pritožbe_

5. Upravitelj najprej navaja razloge proti zavrženju pritožbe. Opozoril je na vsebino 126. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Zakon ustavitve postopka osebnega stečaja ne pozna, zato upravitelju zoper takšen sklep ne more biti izrecno niti priznana niti odrečena procesna legitimacija za pravno sredstvo. ZFPPIPP procesno legitimacijo za pritožbo priznava upravitelju v situacijah, ki zadevajo njega osebno. Upravitelj je v tej zadevi izvedel vrsto dejanj, ki jih je bil dolžan izvesti v okviru unovčenja stečajne mase. Z ustavitvijo postopka bo onemogočeno končanje unovčenja stečajne mase. S tem mu bo tudi poseženo v pravico do nagrade za že opravljeno delo.

Preizkusil je 46 terjatev, priznanih je za 319.767,54 EUR terjatev, vrednost stečajne mase znaša 56.500,00 EUR. Terjatev iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo je bila unovčena, tekel je tudi postopek unovčenja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo. Dolžnik je bil lastnik nepremičnine, ki v naravi predstavlja poslovni prostor oziroma gostinski lokal. Unovčenje tega dela stečajne mase je v začetnem delu. Pritožniku nepremičnina še ni bila izročena v posest, ni še vpisana v zemljiško knjigo. Pritožnik aktivno sodeluje v postopku vzpostavitve etažne lastnine, pridobil je cenitev vrednosti nepremičnine, prizadeva si za izročitev nepremičnine v njegovo posest, razrešuje problematiko preteklih najemov, pridobiva podatke oziroma izvaja popis premičnin.

6. Sodišče prve stopnje pritožbe ni zavrglo (prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Tudi višje sodišče meni, da ni razlogov za zavrženje pritožbe. Že zgolj dejstvo, da ZFPPIPP stečajni postopek zelo podrobno ureja in posebej ne ureja postopanja stečajnega sodišča v primeru dolžnikove smrti po začetku stečajnega postopka, pritrjuje pritožnikovemu stališču, da določbe 126. člena ZFPPIPP ni mogoče ozko razlagati. Ta določa, da je upravitelj legitimiran za pritožbo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Višje sodišče je upoštevalo tudi dejstvo, da je to sodišče pritožbo upravitelja v podobni situaciji že dopustilo in o njej vsebinsko odločilo (gl. sklep Cst 660/2018 v zadevi St 0000/2016).

_Presoja utemeljenosti pritožbe_

7. Dejanska in pravna podlaga izpodbijanega sklepa nista 375. ali 378. člen ZFPPIPP, temveč dejstvo, da je dolžnik po začetku stečajnega postopka umrl. Sodišče prve stopnje je sklep o končanju postopka izdalo na podlagi 381. člena ZFPPIPP, ki določa, da se postopek osebnega stečaja vodi nad premoženjem fizične osebe, in smiselne uporabe določbe četrtega (pravilno: petega) odstavka 81. člena ZPP. Navedlo je, da se zaradi smrti dolžnika stečajni postopek nad premoženjem fizične osebe ne more več voditi.

8. Pritožnik v pritožbi predstavi svoja pravna stališča, ki so v veliki meri povzeta iz sklepa VSL, Cst 142/2019 (St 0000/2017), pravne teorije1 in mnenja, predstavljenega na Šoli insolvenčnega prava 2019 v izvedbi Ministrstva za pravosodje, Centra za izobraževanje v pravosodju. Pritožnik meni, da če stečajni dolžnik umre med postopkom osebnega stečaja, se postopek nadaljuje po pravilih stečaja zapuščine, predlaga pa, temelječ na stališču citirane odločbe VSL, da sodišče prekine postopek, da se ugotovi pravni interes upnikov za nadaljevanje postopka.

9. Višje sodišče najprej ugotavlja, da sodna praksa o vprašanju učinkov smrti stečajnega dolžnika na tekoči postopek osebnega stečaja v fazi po začetku stečajnega postopka še ni ustaljena. Sprejeti sta dve odločitvi višjega sodišča (Cst 660/2018 z dne 19. 12. 2018 in Cst 142/2019 z dne 15. 5. 2019).

10. V prvi zadevi (Cst 660/2018) je višje sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zaradi smrti dolžnika ustavilo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in razrešilo upravitelja. V odločbi se je opredelilo do navedb pritožnika (upravitelja), kot odločilno pa je štelo, da za avtomatično nadaljevanje postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine ni pravne podlage. Sodišča zgolj zaradi razlogov smotrnosti, koristnosti in učinkovitosti po uradni dolžnosti ne morejo voditi postopkov, ne da bi zato imela zakonito pravno podlago. Institut stečaja zapuščine je po vsebinski in procesni plati povsem različen institutu osebnega stečaja, saj gre v primeru stečaja zapuščine za postopek, ki bistveno posega v dednopravna razmerja med zapustniki in njihovimi dediči. Spremenijo se tako stranke postopka kot tudi stečajna masa. Predvsem pa je treba v stečaju zapuščine povsem na novo vzpostaviti ustrezno ravnotežje med množico različnih interesov različnih subjektov (zapustnikovih upnikov, dedičev in morda še njihovih upnikov). Opredelilo se je tudi do pritožnikovega stališča, da zaradi neporavnanih stroškov stečajnega postopka še ni dopustno spremeniti postopka osebnega stečaja v stečaj zapuščine. Upravitelj bo neplačane stroške lahko priglasil v zapuščinskem postopku.

11. V kasnejši odločbi (Cst 142/2019) je višje sodišče presojalo pritožbo upnika zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je postopek osebnega stečaja nad dolžnikom prekinilo z dnem njegove smrti in odločilo, da se bo nadaljeval kot stečaj zapuščine, ko bodo za to izpolnjeni pogoji iz ZFPPIPP. Višje sodišče se je strinjalo s sodiščem prve stopnje, da se zaradi smrti stečajnega dolžnika postopek ne konča, se prekine in se nadaljuje kot postopek stečaja zapuščine, vendar le, če v konkretnem primeru obstaja pravni interes upnikov za nadaljevanje postopka kot stečaja zapuščine. Zavzelo je stališče, da za avtomatično (ex lege) nadaljevanje postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine ni pravne podlage, saj se oba postopka razlikujeta. Stečaj zapuščine bistveno posega v dednopravna razmerja med zapustnikom in njegovimi dediči. V zadnjem odstavku je sodišču prve stopnje dalo procesna navodila glede ugotavljanja pravnega interesa upnikov za vodenje postopka.

12. V sedaj presojani zadevi je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo. To pomeni, da se postopek nadaljuje kot stečaj zapuščine in se zaradi smrti ne prekine zaradi ugotavljanja pravnega interesa upnikov za vodenje takega postopka. Pravni interes se predpostavlja, dokler se ne izkaže drugače. 13. Višje sodišče pravila postopka razlaga drugače kot sodišče prve stopnje. Če zakon dejstvu smrti dolžnika ne določi zakonske posledice končanja postopka, se praviloma postopek ne konča, razen če iz namena samega postopka ne izhaja drugače (prim. peti odstavek 81. člena ZPP). Iz namena obeh postopkov (postopka osebnega stečaja in stečaja zapuščine) po mnenju višjega sodišča ne izhaja drugače. Njun namen je poplačilo upnikov iz dolžnikovega premoženja po načelu enakega obravnavanja nezavarovanih upnikov (382. člen ZFPPIPP,2 ki določa namen postopka osebnega stečaja, in 415. člen ZFPPIPP, ki določa namen stečaja zapuščine3). Nasploh je za civilne postopke, zlasti za nepravdne postopke, kamor sodi(ta) tudi stečajni postopek (in tudi spodaj omenjeni izvršilni postopek), značilno, da smrt dolžnika praviloma nima za posledico končanje postopka. Takšna posledica je v sodni praksi oblikovana praviloma tedaj, ko gre za ureditev osebnih stanj (npr. postavitev pod skrbništvo, po prej veljavnem Zakonu o nepravdnem postopku pri odvzemu poslovne sposobnosti4), kar postopek osebnega stečaja ni. Pravdni postopek po tožbi za plačilo denarne terjatve in izvršilni postopek za izterjavo le-te, katerih končni namen je prav tako poplačilo upnika, se zaradi smrti ne končata oziroma ustavita. Pravdni postopek se prekine, če umrli nima pooblaščenca (205. člen ZPP), izvršilni postopek pa se prekine le začasno. ZIZ v primeru individualne izvršbe celo izrecno ureja situacijo, ko stranka med postopkom umre (37. člen ZIZ). Postopek, ki je prekinjen, se nadaljuje zoper znane dediče, če pa ti sodišču niso znani, se nadaljuje tako, da sodišče takoj postavi skrbnika za poseben primer in postopek nadaljuje. V singularni izvršbi smrt stranke nima za posledico daljše prekinitve postopka oz. celo končanja postopka. Namen takšne ureditve je v tem, da smrt dolžnika upniku ne more preprečiti poplačila oziroma učinkovitega izvajanja ustavne pravice do sodnega varstva. Za razliko od ZIZ ima upravitelj v stečajnem postopku poseben položaj, saj izključno on s stečajno maso (nad katero se dejansko opravlja stečajni postopek) upravlja, jo unovčuje. Če ZFPPIPP izrecno situacije smrti dolžnika ne ureja, je mogoče s pomočjo analogije uporabiti rešitev, ki jo zakon predvideva v primerljivem postopku, vendar ta ni končanje postopka.

14. Tudi sicer bi končanje stečajnega postopka pomenilo, da bi prenehali vsi učinki začetka stečajnega postopka. Upravitelj sam navaja, da se vodi več postopkov za ureditev dolžnikovega premoženjskega stanja (natančneje: stanja stečajne mase). Poleg tega je upravitelj s smrtjo dolžnika dolžan v zapuščinskem postopku zahtevati ločitev zapuščine (gl. razloge v naslednji točki obrazložitve), kar je še dodatni razlog, da se postopek nadaljuje in to brez prekinitve.

15. Za začetek stečaja zapuščine ni treba, da so dediči znani. Zadošča že, da je dolžnik mrtev (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP).5 Najprej, višje sodišče ne vidi razloga, zakaj bi se postopek osebnega stečaja zaradi smrti končal, če bi se lahko v naslednji pravni sekundi, tj. takoj po smrti dolžnika, začel stečaj zapuščine. Nadalje, v zgoraj citiranih sklepih VSL je kot pomemben razlog za končanje oziroma prekinitev postopka naveden poseben položaj, ki nastane s smrtjo dolžnika, tj. z uvedbo dedovanja (prvi odstavek 123. člena Zakona o dedovanju – ZD). Vendar je za višje sodišče v sedaj presojani zadevi pomembna še ena stvar, tj. institut ločitve zapuščine. ZFPPIPP namreč upravitelju nalaga, da v zapuščinskem postopku za račun stečajne mase zahteva ločitev celotnega zapustnikovega premoženja od premoženja dedičev po 143. členu ZD (2. točka prvega odstavka 418. člena ZFPPIPP). Ločitev zapuščine povzroči, da lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki bi na podlagi dedovanja prešle na dediče, zaradi ločitve zapuščine nanje ne preidejo.6 Nastane situacija, ko sta položaja zapuščine in dediča razdvojena, se obravnavata ločeno in neodvisno, med njima ni nobene neposredne zveze in ne vplivata eden na drugega. Nastane položaj, ki je podoben kot pri ležeči zapuščini. Dokler ločitev (separacija) traja, dediči ne smejo razpolagati s podedovanim premoženjem. Nanje (dejansko) preide premoženje le, kar ga po poplačilu upnikov separatistov (to pa so upniki tega stečajnega postopka) ostane.7 Upoštevajoč citirani določbi ZFPPIPP, dejstvo, da s stečajno maso sme razpolagati (v najširšem pomenu besede) le upravitelj (prim. 1. točko prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP), in stališča pravne teorije o pravnih učinkih ločitve zapuščine, višje sodišče meni, da ni razloga za končanje postopka osebnega stečaja.

16. Višje sodišče je svoje razloge preizkusilo tudi primerjalnopravno z ureditvijo v nemškem in hrvaškem pravu. Izkaže se, da smrt stečajnega dolžnika v primeru stečaja potrošnika praviloma nima za posledico končanja ali ustavitve stečajnega postopka, prav nasprotno. V nemškem pravu, v katerem stečajni zakon (_Insolvenzordnung_) prav tako ne ureja položaja, ki nastane zaradi smrti dolžnika, smrt dolžnika ni razlog za končanje postopka. Sodna praksa8 in pravna teorija9 sta v podobni situaciji kot je ta (stečajni postopek je že začet in stečajna masa obstoji) zavzeli stališče, da se stečajni postopek nad potrošnikom v primeru njegove smrti po začetku stečajnega postopka nadaljuje brez prekinitve kot stečaj zapuščine. Za razliko od naše in nemške ureditve hrvaški _Zakon o stečaju potrošača_ (NN, 10/15 in 67/18) od 1. 1. 2019 dalje izrecno ureja situacijo, če dolžnik umre. Smrt dolžnika po začetku stečajnega postopka nima za posledico prekinitve postopka in se postopek nadaljuje s stečajno maso (primerjaj 1. odstavek 59.a člena _Zakona o stečaju potrošača_).

17. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 dr. Nina Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), 1. natis, Tax-Fin-Lex, 2017. 2 ZFPPIPP v prvem odstavku 382. člena določa: Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.

3 ZFPPIPP v 415. členu določa: Postopek stečaja zapuščine se vodi, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.

4 Sklep VSL, I Cp 446/2000 z dne 22. 3. 2000. 5 N. Plavšak, razdelek 12.3. 6 N. Plavšak, razdelek 12.1.4. 7 dr. Ana Božič Penko, Ločitev zapuščine, Pravosodni bilten, 2012, št. 2, strani 28 in 29. 8 BGH v. 21. 2. 2008 – IX ZB 62/05 (https://www.rws-verlag.de/ix-zb-6205-11804/).

9 Rattunde/Smid/Zeuner-Bearbeiter, Insolvenzordnung (InsO), Band 2, 4. Aufl, W. Kohlhammer, Stuttgart, 2019, § 315 Rn 19; Gottwald (Hrsg.), Insolvenzrechts-Handbuch, 4., neu bearbeitete Auflage, Beck, München, 2010, § 113, Rn 25.