Jedro

Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa ter v zvezi z drugim programom, da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 11. 2017 in ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 4. 12. 2017, temveč je trajalo z vsemi pravicami iz delovnega razmerja do vključno 14. 2. 2018; zahtevek za priznanje delovne dobe, vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, prijavo v vsa obvezna zavarovanja, obračun mesečnih nadomestil plače v višini 2.650,00 EUR, obračun ustreznega dodatka za delovno dobo na ta znesek, od tako določenih bruto zneskov odvod pripadajočih davkov in prispevkov ter izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, priznanje vseh drugih pravic iz delovnega razmerja (vse za čas od 5. 12. 2018 do vključno 14. 2. 2018) ter zahtevek za plačilo denarnega povračila v višini 14.972,50 EUR, odvod pripadajočih davkov in prispevkov ter izplačilo ustreznega neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2018 do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Tožnik navedeno sodbo razen odločitve, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, oboje s stroškovno posledico. Navaja, da je način spremljanja poskusnega dela obligatorna sestavina pogodbe o zaposlitvi po takrat veljavni Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije. S toženo stranko je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi poslovno sodeloval, poskusno delo z njo ni bilo dogovorjeno. Stranki sta se dogovarjali za individualno pogodbo o zaposlitvi, nato pa zaradi obstoječe sistemizacije sklenili tipsko pogodbo o zaposlitvi z nepopolnim določilom o poskusnem delu. Komisija za spremljanje poskusnega dela ni bila formalno oblikovana, domnevni člani komisije tožniku niso bili nadrejeni. Tožnik ni bil seznanjen, da bo njegovo delo spremljano in kako. Tožena stranka ni konkretno obrazložila razloga za podajo odpovedi, zato odpovedi ni mogoče preizkusiti. Vsebina odpovedi in ocene poskusnega dela je pavšalna. Posamezne očitke je tožena stranka podala šele v odgovoru na tožbo, kar je prepozno. Oceno poskusnega dela je sprejela A.A.. Tožena stranka ni dokazala, da je imela komisija tri člane, saj je umaknila dokaz za zaslišanje priče B.B.. C.C. tožnikovega dela sploh ni mogel oceniti. Tožnikove delovne naloge niso bile konkretizirane, zato ocenjevanje njegovega dela ni bilo mogoče. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka na podlagi objektivnih dejstev ugotovila, da tožnik ni izpolnil pričakovanj, je protispisen. Tožena stranka ni dokazala svojih pavšalnih navedb. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedi prič D.D., E.E. in F.F. ali pa jih je vzelo iz konteksta. Kršilo je 8. člen ZPP, sodba je obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršene so ustavne pravice iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Tožnik je glede errorjev pojasnil, da je treba odpraviti prvo napako, da se lahko nadaljuje preostali proces. Glede prenosa dnevnika trgovine iz prodajne mreže tožene stranke iz dokaznega postopka izhaja, da je šlo za softverski problem, za kar je bil zadolžen G. in ne tožnik. Tožnik se je argumentirano opredelil do posameznih očitkov v okviru kriterija pravočasno in strokovno opravljenega dela. Pri poročilu za 3. kvartal 2017 je uporabil podatke iz računovodstva tožene stranke, zato se mu neutemeljeno očita neznanje. Glede strokovnih rešitev v zvezi z uporabo tečajnice pri pripravi konsolidirane bilance je treba upoštevati, da tožnik v času, ko se je tečajnica pripravljala, še ni bil zaposlen pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do elektronskih sporočil, vezanih na očitek glede primerjave z delom bivših sodelavcev, prav tako se ni opredelilo do tožnikove evidence dela, ki dokazuje, da ga je tožena stranka zasula z obveznostmi. Tožena stranka ni navedla sodelavcev, ki naj bi se pritoževali. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti neustreznost točkovanja tožnikovega dela po posameznih kriterijih in nezakonitost odpovedi. Iz obrazložitve sodbe ni razbrati, katere naloge naj bi tožnik odklonil, izvedel prepočasi in na kaj se ne bi odzval. S strani A.A. je bil deležen nekorektnega ravnanja. Tožnik priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbene navedbe tožnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo svoje dokazne zaključke, pri čemer se utemeljeno ni opredelilo do vsakega izvedenega dokaza posebej. Poudarilo je ključne dokaze in z njimi povezana odločilna dejstva, iz katerih posredno izhaja, kateri dokazi ali okoliščine niso bili pomembni za sprejem odločitve. Sodišče prve stopnje je sicer izpovedi tožnika in prič pravilno povzelo in nato ob upoštevanju drugih dokazov ter vestne presoje vseh dokazov skupaj napravilo zaključek, s katerim se tožnik sicer ne strinja, česar pa ne more uveljavljati kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki niso med seboj v nasprotju, sprejeto odločitev je moč preizkusiti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

7. V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost odpovedi z dne 27. 11. 2017, ki jo je tožena stranka tožniku podala zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, torej iz razloga po 5. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, 21/13 in nasl.). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil, in pravilno zaključilo, da mu je tožena stranka dne 27. 11. 2017 utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

8. Tožnik je pogodbo o zaposlitvi z dne 12. 9. 2017, ki je vsebovala določbo o šestmesečnem poskusnem delu, podpisal. To pomeni, da se je z določbo o poskusnem delu in njegovem trajanju strinjal, pri čemer pa ni zatrjeval napak volje v zvezi s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da poskusno delo ni bilo dogovorjeno in da tožnik ni bil seznanjen, da bo njegovo delo spremljano. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da komisija formalno ni bila oblikovana in da ni bil seznanjen, kdo bo njegovo delo spremljal in po kakšnih merilih, s katerimi tožnik zatrjuje nezakonitost poskusnega dela. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ZDR-1 ne vsebuje posebnih določb glede poskusnega dela (o načinu spremljanja poskusnega dela, formiranju komisije, kriterijih). Res je sicer, da prvi odstavek 19. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, 24/14 in nasl.) določa, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi ob trajanju poskusnega dela opredelita tudi način spremljanja tega dela. Opustitev opredelitve načina spremljanja poskusnega dela (zadoščala bi navedba, da bo poskusno delo spremljala posebna komisija) pa ni vplivala na zakonitost odpovedi. Tožnik je vedel, za katero delovno mesto sklepa pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je nedvomno poznal tudi vsebino delovnih nalog. S toženo stranko je že prej sodeloval kot zunanji svetovalec podjetja G. d. o. o., vsebino svojega dela pri toženi stranki pa je pojasnil v izpovedi. Oceno tožnikovega dela so podali tisti, s katerimi je (največ) sodeloval, pri čemer ni potrebno (saj to ni nikjer določeno), da bi bili člani komisije njegovi trije nadrejeni, kot to tožnik neutemeljeno zatrjuje v pritožbi. Tožnik je sam pojasnil, da je večinoma sodeloval z oddelkom računovodstva - po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je 80 % svojih nalog opravil za ta oddelek (predvsem na področju skrbi za programe H. in I.). Zato je ocena njegovega dela utemeljeno temeljila predvsem na oceni A.A., ki je bila vodja računovodstva pri toženi stranki.

9. Poskusno delo je bilo tožniku skladno s pogodbo z dne 12. 9. 2017 določeno za čas od 18. 9. 2017 do 18. 3. 2018. Tožena stranka je tožniku izročila oceno poskusnega dela z dne 27. 11. 2017, v kateri je tožena stranka navedla posamezne kriterije in obrazložitev, ali jih je tožnik izpolnil, ter odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 27. 11. 2017, v kateri je obrazložila, zakaj šteje, da delavec ni uspešno opravil poskusnega dela, pri čemer se je sklicevala tudi na oceno poskusnega dela. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je vsebina odpovedi in ocene poskusnega dela pavšalna ter da sta neobrazloženi. To ne drži; tožena stranka je tako v oceni poskusnega dela kot v odpovedi obrazložila, da je tožnikovo (poskusno) delo ocenila po desetih različnih kriterijih in za pet od njih ugotovila, da jih je delavec izpolnil delno, pet pa jih ni izpolnil. V sodnem postopku je nato dokazovala in pojasnjevala v obeh dokumentih navedene ugotovitve, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka odpovednega razloga ni obrazložila oziroma da je obrazložitev podala prepozno.

10. Sodišče prve stopnje je v zvezi z očitanimi kršitvami zaslišalo tožnika ter priče J.J., C.C., F.F. ter A.A. Predvsem na podlagi izpovedi prič A.A., C.C. in J.J. ter predložene elektronske komunikacije med tožnikom in A.A. je zaključilo, da so ugotovitve v negativni oceni poskusnega dela in odpovedi utemeljene. Tožena stranka je tožniku med drugim očitala, da ga je morala nenehno opozarjati na izpolnjevanje nalog, pogosto večkrat za iste zadolžitve, in da je tožnik z opravljanjem nalog pogosto zamujal ali jih kljub opozorilom ni opravil. Kot izhaja iz prvostopenjske sodbe, je A.A. morala tožnika večkrat opozarjati, ker nalog ni opravil oziroma jih je opravil prepočasi: npr. za napake v programu H. mu je večkrat dala navodilo, da jih mora pregledovati dnevno, a tožnik tega ni upošteval (kar izhaja iz njene izpovedi ter elektronskih sporočil v prilogah B2 in B4). Tudi iz elektronskega sporočila v prilogi B3 izhaja, da je A.A. tožnika ponovno opozorila, da dnevnik za september in oktober še ni urejen, kljub navodilom, da gre za vsakodnevno jutranje opravilo. Neizpolnjevanje nalog, neučinkovitost pri njihovem opravljanju ter pomanjkanje samoiniciativnosti izhaja tudi iz nadaljnjih izpovedi prič A.A., C.C. in J.J. ter elektronskega sporočila v prilogi B7. Tožnik za poročanje ... ni pripravil ustreznega poročila, zato je morala to nalogo namesto njega opraviti A.A.. Očitek, da je bil tožnik pri opravljanju nalog neučinkovit in da je za izvedbo nalog porabil nesorazmerno veliko časa, izhaja tudi iz izpovedi F.F., ki je bila zaposlena v računovodstvu. Ta priča je podobno kot priča A.A. pojasnila, da se je tožnik do slednje obnašal nespoštljivo, kar vse potrjuje očitke tožene stranke, da se tožnik ni vključil v kolektiv in je bil konflikten do sodelavcev.

11. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka svojih pavšalnih navedb ni podprla z dokazi, saj je prav tožena stranka za svoje navedbe predlagala več in dovolj dokazov (zaslišanje prič, elektronska sporočila). Izpovedi prič so bile med seboj skladne, hkrati pa podprte z elektronskimi sporočili iz časa, ko še ni bilo spora med strankama, zato vsekakor predstavljajo verodostojen dokaz. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je jasna in ustrezno obrazložena, pritožbene navedbe o tem, da dokazni zaključki sodišča o utemeljenosti posameznih očitkov nimajo podlage v spisu, pa so neutemeljene.

12. Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa H. ter v zvezi s programom I., da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil. To pa predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek, s katerim je izpodbijal odpoved z dne 27. 11. 2017, kot tudi ostale zahtevke tožnika (reparacija, denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi).

13. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

14. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi, niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.