Jedro

Ugovor sklenjenega arbitražnega dogovora mora tožena stranka podati najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Navedeno pomeni, da ga mora uveljaviti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. Ugovor sodne nepristojnosti zaradi sklenjenega arbitražnega dogovora je predviden v pravdnem in ne v izvršilnem postopku. Tožena stranka lahko tak ugovor poda tudi že v izvršilnem postopku, vendar ima tak ugovor enako posledico kot ugovor materialnopravne narave, to je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. točka izreka) v skladu s 2. odstavkom 55. a člena ZIP/78 oziroma v skladu s sedaj veljavnim 2. odstavkom 62. člena ZIZ/98. Ko odloča o ugovoru, da je bil sklenjen arbitražni dogovor, mora namreč redno sodišče presoditi tudi veljavnost takega arbitražnega dogovora. Tožeči stranki mora biti zato dana možnost, da se o veljavnosti zatrjevanega arbitražnega dogovora izjavi, to pa je mogoče le v kontradiktornem, torej pravdnem postopku. Tožena stranka s tem, ko se v izvršilnem postopku spusti v obravnavanje glavne stvari (ugovor zoper sklep o izvršbi) pa ugovora sklenjenega arbitražnega ugovora ne poda, ni prekludirana.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da Okrožno sodišče v Kranju ni pristojno za odločanje v tej zadevi, zato je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr.št. ... z dne ..., razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo, tožeči stranki pa je naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožene stranke v višini 49.655,20 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje izpodbijanega sklepa do plačila.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka 1. odstavka 338. člena ZPP/99) in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V obrazložitvi navaja, da mora tožena stranka po 2. odstavku 464. člena ZPP/99 zadeven arbitražni ugovor podati najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. To pa pomeni, da lahko tožena stranka poda tak ugovor dokler ne konča svojega odgovora na tožbo. Tožena strnaka pa je že v pisnem ugovoru zoper sklep o izvršbi prerekala zahtevek tožeče stranke po temelju in po višini in se je s tem popolnoma spustila v obravnavanje glavne stvari po tožbi, šele nato je podala ugovor. Zato je tožena stranka ugovor po 464. členu ZPP/99 podala prepozno, saj ga je podala potem, ko se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Prvosotopno sodišče je po mnenju tožeče stranke prezrlo interpretacijo sodne prakse, da v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožena stranka ugovor arbitražnega sojenja ne more več podati kasneje.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP/99 je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2.,6., 7., 8., 11., 12., in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP/99 in na pravilno uporabo materialnega prava.

Takšen pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Tudi po mneju pritožbenega sodišča je ugovor tožene stranke, da je bil sklenjen arbitražnin dogovor in v predmetni zadevi zato ni podana sodna pristojnost za odločanje o sporu, pravočasen. Po 2. odstavku 464. člena ZPP/99 mora ugovor sklenjenega arbitražnega dogovora tožena stranka podati najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Navedeno pomeni, da ga mora uveljaviti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je glede na določbo 2. odstavka 464. člena ZPP/99 ugovor tožene stranke pravočasen, saj je bil podan na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari. V zvezi s pritožbenimi trditvami zato pritožbeno sodišče poudarja, da je ugovor sodne nepristojnosti zaradi sklenjenega arbitražnega dogovora predviden v pravdnem in ne v izvršilnem postopku. Tožena stranka lahko tak ugovor poda tudi že v izvršilnem postopku, vendar ima tak ugovor enako posledico kot ugovor materialnoppravne narave, to je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. točka izreka) v skladu s 2. odstavkom 55. a člena ZIP/78 oziroma v skladu s sedaj veljavnim 2. odstavkom 62. člena ZIZ/98. Ko odloča o ugovoru, da je bil sklenjen arbitražni dogovor, mora namreč redno sodišče presoditi tudi veljavnost takega arbitražnega dogovora. Tožeči stranki mora biti zato dana možnost, da se o veljavnosti zatrjevanega arbitražnega dogovora izjavi, to pa je mogoče le v kontradiktornem, torej pravdnem postopku. Zato tudi ni mogoče sprejeti stališča, da je tožena stranka s tem, ko se v izvršilnem postopku spusti v obravnavanje glavne stvari (ugovor zoper sklep o izvršbi) pa ugovora sklenjenega arbitražnega ugovora ne poda, prekludirana. Po mnenju pritožbenega sodišča je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 2. odstavka 464. člena ZPP/99. S tem, ko se je izreko za nepristojno za odločanje v predmetnem sporu, sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka ter tožbo zavrglo, pa je pravilno uporabilo tudi določbo 1. odstavka 464. člena ZPP/99. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 1. odstavka 365. člena ZPP/99 s sklepom zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo, je v skladu z 1. odstavkom 165. člena ZPP/99 odločalo tudi o stroških, ki so v zvezi s pritožbo nastali. Tožeča stranka je v pritožbi zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov, vendar do tega po načelu uspeha v pravdi (1. odstavek 154. člena ZPP/99) nima pravice, saj s pritožbo ni uspela, zato sama trpi stroške pritožbe.