Jedro

Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom Bpp 150/2022 z dne 8. 3. 2022 je toženka sklenila, da se zavrže tožnikova prošnja z dne 27. 2. 2022 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru I K 55097/2021 z dne 25. 1. 2022 (v nadaljevanju: sklep z dne 25. 1. 2022), za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru I Ks 55097/2021 z dne 25. 2. 2022 (v nadaljevanju: sklep z dne 25. 2. 2022) in za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 55097/2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik po pooblaščenem odvetniku 27. 2. 2022 vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki je bila dopolnjena 28. 2. 2022 in 2. 3. 2022 (v nadaljevanju tudi: predmetna prošnja). Iz prošnje in dopolnitev izhaja, da tožnik uveljavlja dodelitev BPP, opisano v izreku izpodbijanega sklepa, pri čemer navaja, da je BPP potrebna tudi za pritožbo zoper priporne sklepe, končno sodbo ... Toženka je pregledala prošnjo z dopolnitvami in predloženo dokumentacijo, podatke kazenskega vpisnika ter spisa Bpp 764/2021 in Bpp 765/2021. Na tej podlagi ugotavlja, da je bila z odločbo Bpp 764/2021 z dne 6. 12. 2021 (v nadaljevanju: odločba Bpp 764/2021) tožniku dodeljena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenski zadevi, ki se vodi zoper njega kot obdolženca pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. I K 55097/2021 (v nadaljevanju: kazenska zadeva ali kazenski postopek I K 55097/2021), in sicer od 23. 11. 2021 do vročitve sodbe prve stopnje (I. točka izreka navedene odločbe). Prošnja za BPP za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v kazenskem postopku I K 55097/2021, pa je bila zavrnjena (II. točka izreka iste odločbe). Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A. A. Toženka nadalje ugotavlja, da kazenski postopek I K 55097/2021 na prvi stopnji še ni zaključen, sodba še ni bila izdana, in torej še niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka na drugi stopnji, zato je prošnja v tem delu še vedno preuranjena. Če bo tožnik zoper odločbo (sodbo) kazenskega sodišča prve stopnje želel vložiti pritožbo in se bo nato postopek nadaljeval na drugi stopnji, bo BPP uveljavljal z novo prošnjo. Toženka pa še pojasnjuje, da v obseg že dodeljene BPP spada tudi pritožba zoper sklep, izdan v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, zoper katerega je dopustno redno pravno sredstvo. Nato citira določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) ter ugotavlja, da je bilo o tožnikovem zahtevku, za katerega tožnik vlaga prošnjo za BPP, že odločeno, in sicer je bilo z odločbo Bpp 764/2021 zahtevku deloma ugodeno, deloma pa je bil zavrnjen, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Zato je toženka predmetno prošnjo, skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) v zvezi z 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgla.

3. Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v kazenski zadevi I K 55097/2021 in oprostitev stroškov sodnega postopka, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izvajalca BPP pa se določi odvetnika A. A. Tožnik zahteva tudi, da mu toženka plača stroške upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi poudarja, da izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP, saj mu je bila BPP v drugih postopkih že odobrena, ter navaja, da je toženka doslej zavrnila vse njegove prošnje za BPP za zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi I K 55097/2021, čeprav je izkazal, da potrebuje BPP za pritožbo zoper sklep glede neizločitve dokazov, o čemer bo odločalo sodišče druge stopnje (višje sodišče). Odločba o BPP se mora glasiti na zastopanje pred sodiščem druge stopnje (kot je toženka že odločala, npr. v odločbi Bpp 239/2021), sicer bo ta strošek moral nositi tožnik sam. Predmetna prošnja je bila podana za pritožbo zoper konkretni sklep glede zakonitosti dokazov, v kazenski zadevi pa je bilo izdanih tudi več pripornih sklepov, zoper katere se je tožnikov zagovornik pritožil, toženka pa BPP za pritožbe noče odobriti, s čimer je tožniku kršena pravica do sodnega varstva. Ne drži, da v BPP po odločbi, kjer je BPP odobrena za zastopanje pred sodiščem prve stopnje, spadajo tudi pritožbe zoper priporne in druge sklepe, saj organi za BPP prav s to formulacijo priznavanje stroškov za pritožbe zoper takšne sklepe zavračajo. Tožnik dodaja, da je vložil popolno vlogo za BPP, da mu prevod izpodbijane odločbe oziroma sklepa ni bil vročen (kršitev 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, v nadaljevanju: EKČP), ter navaja, da govori le francosko in makedonsko, oziroma nato v nadaljevanju tožbe, da govori le osnove arabščine in nemško, v kazenskem postopku pa mu grozi večletna zaporna kazen, zato potrebuje BPP za zastopanje po zagovorniku, ki ga mora obiskovati v priporu in mu prevajati dokumente iz tujih jezikov v slovenščino. Opisuje svoje družinsko in socialno stanje ter povzema določbe 13. in 14. člena ZBPP in določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), relevantne za ugotavljanje materialnopravnega položaja prosilca. Zatrjuje še, da je bil očitno diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena in jim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Gre za kršitev določb 14. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s 1. členom ZBPP, po katerih prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, tudi ne zaradi stanu, kateremu pripada tožnik (da je brezposeln pek). Meni, da je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen. Kot dokaze je v tožbi predlagal izpodbijani sklep in svoje zaslišanje, pri čemer je tožbi poleg izpodbijanega sklepa priložil še prvo stran sklepa z dne 25. 1. 2022. 5. Toženka je sodišču predložila spise zadev Bpp 150/2022 ter Bpp 764/2021 in Bpp 765/2021, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Sodni senat je s sklepom III U 60/2022-6 z dne 28. 3. 2022 na podlagi določb 3. alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sklenil, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

7. Sodišče je v tem upravnem sporu za dne 22. 4. 2022 ob 10.00 razpisalo glavno obravnavo, na katero sta bila pravilno povabljena tožnik po pooblaščencu, odvetniku B. B., in toženka, ki pa se glavne obravnave, ne da bi to opravičila, nista udeležila. Zato sodišče glavne obravnave ni opravilo ter je odločilo brez nje (na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1) in s tem tudi brez izvajanja v tožbi predlaganega zaslišanja tožnika.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Predmet presoje v tem upravnem sporu je z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev, da se zavrže tožnikova prošnja z dne 27. 2. 2022 za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 25. 1. 2022, za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 25. 2. 2022 in za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v kazenskem postopku I K 55097/2021. 10. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je toženka predhodno, z dne 6. 12. 2021 izdano odločbo Bpp 764/2021 odločila, da se tožniku dodeli redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenski zadevi I K 55097/2021, in sicer od 23. 11. 2021 do vročitve sodbe prve stopnje (I. točka izreka navedene odločbe). Pod II. točko izreka iste odločbe je bilo odločeno, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v kazenskem postopku I K 55097/2021. Pri tem se je toženka v obrazložitvi odločbe Bpp 764/2021 oprla na določbe drugega odstavka 28. člena ZBPP in zavrnilni del odločitve utemeljila s pojasnilom o preuranjenosti prošnje v tem delu, ker kazenski postopek na prvi stopnji še ni zaključen in tako še niso izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje na drugi stopnji. Za izvajanje z odločbo Bpp 764/2021 odobrene BPP je bil v III. točki njenega izreka določen odvetnik A. A. Odločba Bpp 764/2021 je pred izdajo izpodbijanega sklepa postala pravnomočna, kar med strankama ni sporno, ter ni izpodbijana s tožbo v tem upravnem sporu (v njem torej sodišče pravilnosti in zakonitosti navedene odločbe ne presoja).

11. Kot nadalje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa skladno s podatki spisov ugotavlja toženka, je tožnik 27. 2. 2022 vložil novo, tj. predmetno prošnjo za BPP, ki je bila dopolnjena z vlogama, vloženima 28. 2. 2022 in 2. 3. 2022, ter z njo uveljavljal dodelitev BPP, kot je opisano v izreku izpodbijanega sklepa. Po presoji sodišča je toženka imela podlago, da je to prošnjo zavrgla ob uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki (ga je v postopkih odločanja o BPP treba upoštevati v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP in ki) določa, da pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

12. Tožnik v tem upravnem sporu ni izkazal in niti ne zatrjuje, da bi mu bila v času izdaje izpodbijanega sklepa v kazenskem postopku I K 55097/2021 že izdana in vročena sodba ali druga končna sodna odločba sodišča prve stopnje ter bi bili izpolnjeni pogoji za vložitev rednega pravnega sredstva zoper njo in za postopek s tem pravnim sredstvom pred sodiščem druge stopnje. Dejansko stanje in pravna podlaga se torej s tega vidika v primerjavi s stanjem ob izdaji odločbe Bpp 764/2021 nista spremenila in je zato toženka ponovno prošnjo v tem delu utemeljeno zavrgla na podlagi določbe iz druge povedi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. V tožnikovo pravico do sodnega varstva v kazenskem postopku to neupravičeno ne posega. Ko bo kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje zaključen, bo tožnik morebitno nadaljnjo BPP lahko uveljavljal z novo prošnjo.

13. Utemeljeno pa je toženka predmetno prošnjo zavrgla tudi v delu, v katerem se z njo uveljavlja dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s pritožbo zoper sklep (o zavrnitvi tožnikovega predloga za izločitev dokazov) z dne 25. 1. 2022 in pritožbo zoper sklep (o ugotovitvi, da so še podani razlogi za tožniku odrejeni pripor) z dne 25. 2. 2022, pa tudi pritožbami zoper morebitne nadaljnje takšne sklepe sodišča prve stopnje v kazenskem postopku I K 55097/2021 v času do vročitve sodbe oziroma končne sodne odločbe sodišča prve stopnje. Pravna podlaga za zavrženje prošnje v tem delu je določba iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri se vložena zahteva s sklepom zavrže, če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice. V tej zvezi je bistveno, da je toženka z odločbo Bpp 764/2021 pod I. točko izreka tožniku dodelila redno BPP v kazenski zadevi I K 55097/2021, in sicer od 23. 11. 2021 do vročitve sodbe prve stopnje, pri čemer v izreku dodeljene BPP ni omejila le na pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku na prvi stopnji, kot npr. v zadevi, ki se je pri tukajšnjem sodišču obravnavala v upravnem sporu št. III U 17/2022. V I. točki je izrek odločbe Bpp 764/2021 postal ne le formalno, ampak tudi materialno pravnomočen. Glede na vse navedeno je po presoji sodišča odločitev iz I. točke izreka omenjene odločbe utemeljeno razumeti tako, da v obseg dodeljene BPP spada tudi pravno svetovanje in zastopanje za pritožbe zoper sklepe kazenskega sodišča prve stopnje v kazenski zadevi I K 55097/2021 v času od 23. 11. 2021 do vročitve končne sodne odločbe sodišča prve stopnje. Takšno tolmačenje se sklada tudi z razlogi, s katerimi je bil utemeljen zavrnilni del odločbe Bpp 764/2021. Konkretno to pomeni, da je pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vloženima tožnikovima pritožbama zoper sklepa z dne 25. 1. 2022 in 25. 2. 2022, pa tudi pritožbami zoper morebitne nadaljnje tovrstne sklepe v času do zaključka kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, zajeto v dodeljeni BPP po pravnomočni odločbi Bpp 764/2021 (kar pomeni, da bo na tej podlagi tožnik oziroma izvajalec BPP ob izpolnjenih ostalih pogojih lahko uveljavljal plačilo za opravljena takšna dejanja pravne pomoči, kot sledi tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa).

14. Z izpodbijanim sklepom, iz katerega so razvidni zanj bistveni razlogi, je sprejeta procesna odločitev, ki pomeni, da niso podani formalni pogoji za vsebinsko obravnavanje predmetne prošnje. Zato na odločitev nimajo vpliva tožbene navedbe, da tožnik izpolnjuje finančni in objektivni pogoj za dodelitev BPP (te navedbe bi bile relevantne v primeru vsebinskega odločanja o prošnji, za kar pa pogoji iz opisanih razlogov niso izpolnjeni). Glede na obrazloženo tožnik tudi ne more uspeti z navedbami o (drugačni) praksi toženke oziroma drugih organov za BPP, za katero tudi niti ne zatrjuje, da bi bila presojena v upravnem sporu ter potrjena kot pravilna in zakonita. Posplošeni in neizkazani so ostali tudi tožbeni očitki o kršitvi 14. člena Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP: iz izpodbijanega sklepa in spisov, ki se nanašajo na zadevo, namreč v ničemer ne izhaja, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnikom, kot ta pavšalno namiguje.

15. Podlage za odpravo izpodbijanega sklepa tudi ne daje tožbena navedba, da tožniku ni bil vročen prevod izpodbijanega sklepa. Postopek odločanja o BPP se v skladu s prvim odstavkom 62. člena ZUP vodi v slovenskem jeziku: v tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi in druga pisanja ter opravljajo druga dejanja v postopku. V konkretnem primeru je bil postopek začet na prošnjo, ki jo je v imenu tožnika pisno v slovenskem jeziku vložil pooblaščeni odvetnik, ki je zanj vlagal tudi nadaljnje vloge. V postopku pred toženko niso bila opravljena nobena ustna dejanja, pri katerih bi bil navzoč tožnik. Toženka je skladno z ZUP izpodbijani sklep izdala v slovenskem jeziku in ga vročila tožniku po pooblaščencu; da bi mu morala vročiti tudi prevod sklepa, iz zakona ne izhaja, tožnik pa od toženke tega niti ni zahteval. 16. Ker v predlogu odločitve, ki naj jo sprejme sodišče v tem upravnem sporu, tožnik navaja, da naj se v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi I K 55097/2021 in oprostitev stroškov sodnega postopka, sodišče dodaja, da v predmetni prošnji (z dopolnitvami), o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, tožnik ni uveljavljal, naj se mu dodeli BPP tudi kot oprostitev stroškov postopka, zato o tej stvari toženka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni odločala. Posledično odločitve o tem tudi ne more sprejeti šele sodišče v tem upravnem sporu (prim. prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

17. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen in ima podlago v zakonu, pravilen je bil tudi postopek njegove izdaje. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

18. Odločitev o stroških tega upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

19. Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom. Da naj se ga oprosti plačila kakšnih drugih stroškov tega upravnega spora in katerih, tožnik ni navedel; tudi če bi, pa odločanje o tem ne bi bilo stvar tega sodnega postopka.