Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 1584/2009

ECLI:SI:UPRS:2010:I.U.1584.2009 Upravni oddelek

vodno soglasje projektni pogoji projektne rešitve soglasje k projektnim rešitvam investicijska vzdrževalna dela
Upravno sodišče
25. februar 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Treba je upoštevati, da se soglasje daje k projektnim rešitvam oziroma k predloženemu delu PGD, ki je v zvezi s predmetom soglašanja. Za izdajo soglasja so torej pomembni podatki, ki jih vsebuje ta dokument, in ne izjava stranke. Ker je iz predloženega PGD razvidno, da gre za novogradnjo in ne za rekonstrukcijo dela mlina, upravni organ ni (bil) dolžan ugotavljati resničnosti zatrjevanj tožnice, drugačnih od tistih, ki so navedena v samem projektu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za izdajo vodnega soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) št. ..., marec 2009, ki ga je za počitniško hišo na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., izdelal A. d.o.o. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica 12. 1. 2009 zaprosila za izdajo vodnega soglasja za gradnjo počitniške hiše in temu priložila navedeni PGD. Ker je upravni organ ugotovil, da pred tem ni pridobila informacije o pogojih gradnje, kot to določa 50. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), so ji bili na ustni obravnavi dani projektni pogoji in pojasnjene pomanjkljivosti projektne dokumentacije. Med drugim ji je bilo razloženo, da se zemljišče posega nahaja v ožjem vodovarstvenem območju z oznako režim 2, pri čemer je po Odloku o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Cerknica in ukrepih za zavarovanje voda tega območja prepovedana gradnja objektov in poti, kanalizacije in greznic; izjemoma se dovoli gradnja, če strokovna organizacija skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo ugotovi, da gradnja ne bo poslabšala kvalitete vode. Tožnica je bila zato pozvana, da dokumentacijo dopolni z mnenjem omenjenega zavoda in da projekt uskladi tako, da bo odmik objekta od meje vodnega zemljišča 5 m, saj gre za vodotok 2. reda – ..., pri čemer se kot meja vodnega zemljišča šteje zgornji rob brežine vodotoka. Iz obstoječega PGD je bilo namreč razvidno, da je tožničin objekt od zgornjega roba brežine oddaljen 2 m, parkirišče pa od tega roba nima odmika. Tožnica je PGD popravila in mu priložila mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana z dne 15. 4. 2009, iz katerega je razvidno, da omenjena gradnja ne bo poslabšala kakovosti vode v zajetju drenaža ..., priložila pa je tudi svojo izjavo, da je v preteklosti na omenjeni parceli stal mlin. Upravni organ te izjave ni štel kot dokazila, da gre pri obravnavani gradnji za izjemo, določeno v 201. členu Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1), torej da gre za rekonstrukcijo, adaptacijo ali obnovo obstoječih objektov, poleg tega pa PGD ni bil popravljen glede odmikov od zgornjega roba brežine. Ker morajo biti vsi objekti, razen obstoječih objektov v skladu z 201. členom ZV-1, pri vodotokih drugega reda odmaknjeni od meje vodnega zemljišča 5 m, je upravni organ sprejel zaključek, da PGD ne izpolnjuje zahtev za izdajo vodnega soglasja, saj gradnja posega na priobalni pas vodotoka drugega reda in ne spada med izjeme 201. člena ZV-1. Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim pojasnil, da je iz priložene projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja razvidno, da predstavlja gradnja obravnavanega objekta novogradnjo in ne rekonstrukcije dela mlina. Poleg tega ne gre za objekt, zgrajen pred letom 1967, saj tožnica sicer ne bi začela postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker gre za poseg na priobalnem zemljišču in ker ga ni mogoče obravnavati kot izjemo po 201. členu ZV-1, je bila izdaja zahtevanega vodnega soglasja pravilno zavrnjena.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi uvodoma navaja, da je bil njen objekt, za katerega pridobiva soglasje, zgrajen pred letom 1967. Po tem letu ga je prejšnja lastnica večkrat tudi nestrokovno adaptirala, tako da je bivši mlin izgubil „obliko prejšnje podobe“. Sedaj predlaga legalizacijo objekta, ki je del bivšega mlina. Sklicuje se tudi na mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki po njenem mnenju podpira izdajo soglasja. Da poseg ne ogroža vodovarstvenega območja za zajetje, je razvidno tudi iz strokovnega mnenja B. d.o.o. Ker je bil objekt legalno zgrajen pred letom 1967, je mogoče v zadevi izdati soglasje v skladu z 201. členom ZV-1. Tožnica predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo, toženki pa naloži povračilo pravdnih stroškov (pravilno: stroškov upravnega spora).

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana zavrnilna odločba izdana na podlagi 3. odstavka 50.a člena ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji), ker je upravni organ kot soglasodajalec ugotovil, da projektne rešitve niso v skladu s projektnimi pogoji, ki jih je določil na podlagi prvotno predložene projektne dokumentacije. Ena od teh zahtev je bila, da mora imeti načrtovani objekt 5-metrski odmik od meje vodnega zemljišča, kot to za vode drugega reda določa 2. odstavek 14. člena ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02 in naslednji), saj gre v nasprotnem primeru za gradnjo na priobalnem zemljišču. Take gradnje pa razen izjem, določenih v 37. členu ZV-1, niso dopustne. Kljub taki prepovedi gradenj na priobalnih zemljiščih je ZV-1 v prehodni določbi 201. člena določil še nadaljnjo izjemo, in sicer da prepoved iz 37. člena ne velja, če gre za rekonstrukcijo, adaptacijo ali obnovo, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti že obstoječega objekta. Navedena izjema iz 201. člena ZV-1 torej velja za naštete posege na objektih, ki so v času uveljavitve ZV-1 (10. 8. 2002) že obstajali na priobalnem zemljišču. V zvezi s slednjim se sodišče strinja s stališčem upravnega organa, da strankine izjave, da je v preteklosti na omenjeni parceli stal mlin, ni mogoče šteti kot relevantne podlage za sklep, da gre v konkretnem primeru za gradnjo iz 201. člena ZV-1. Treba je namreč upoštevati, da se soglasje daje k projektnim rešitvam oz. k predloženemu delu PGD, ki je v zvezi s predmetom soglašanja (1. v zvezi s 3. odstavkom 50.a člena ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji). Za izdajo soglasja so torej pomembni podatki, ki jih vsebuje ta dokument in ne izjava stranke. Kot je poudaril že upravni organ druge stopnje, čemur tožnica v tožbi ne oporeka, pa je iz predloženega PGD razvidno, da gre za novogradnjo in ne za rekonstrukcijo dela mlina. Upravni organ zato ni (bil) dolžan ugotavljati resničnosti zatrjevanj tožnice, drugačnih od tistih, ki so navedena v samem projektu.

Pri tem sodišče še pojasnjuje, da tudi sicer zatrjevanje, da gre za poseg na nekdanjem mlinu, zgrajenim pred letom 1967, ni utemeljeno. Tožnica namreč sama pravi, da je bil mlin večkrat adaptiran na način, da je izgubil svojo nekdanjo podobo. To pomeni, da je bil predmet posegov, s katerimi se je spremenila najmanj njegova zunanjost. Tovrstni, po letu 1967 opravljeni posegi, pa bi bili lahko opravljeni le na podlagi upravnih dovoljenj - brez njih bi bila dopustna le adaptacija oz. obnova objekta, ker gre v tem primeru za t.i. investicijska vzdrževalna dela (4. točka 1. odstavka 209. člena ZGO-1), za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Njihova bistvena značilnost pa je, da se z njimi ne spreminja zunanjega videza (10.2. točka 1. odstavka 2. člena ZGO-1). V obravnavanem primeru (če odmislimo, da PGD obravnava novogradnjo) pa ni mogoče več govoriti o obstoječem objektu kot o legalno zgrajenem mlinu, na katerem želi tožnica izvajati nadaljnjo gradnjo, in za katere je mogoče uporabiti izjemo iz 1. odstavka 201. člena ZV-1. Ker je upravni organ pravilno ugotovil, da v zadevi ni podlage za obravnavanje načrtovanega posega kot posega iz 1. odstavka 201. člena ZV-1, bi morala tožnica za izdajo soglasja predložiti tako projektno dokumentacijo, v kateri bi bili upoštevani vsi pogoji, ki jih je upravni organ navedel na ustni obravnavi. Ker temu ni tako - ni sporno, da tožnica ni popravila PGD glede zahtevanih odmikov od meje vodnega zemljišča -, se šteje, da gre za gradnjo na priobalnem zemljišču, ki po 37. členu ZV-1 ni dovoljena. Izpodbijana odločitev je zakonita in pravilna, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia