Jedro

Pričakovalna pravica ni terjatev, ampak je druga premoženjska pravica. Gre za lastninsko pravico z odbitkom. Da pričakovalna pravica ni terjatev, izhaja tudi iz načina prenosa te pravice. Prenaša se na način, kot se prenašajo stvarne pravice - stvarnopravni sporazum in izročitev stvari. Z golo cesijo se prenaša le pričakovalna pravica, ki predstavlja predstopnjo do nastanka terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v delu, v katerem je upnica predlagala izvršbo: - z rubežem dolžničine pravice do uporabe osebnega osebnega vozila Opel Insignia, reg. označba X, pridobljene na podlagi pogodbe o leasingu z družbo V. d. o. o., in - z rubežem dolžničine terjatve, da ji V. d. o. o., ob izpolnitvi pogodbenih obveznosti iz pogodbe o leasingu, izroči osebno vozilo Opel Insignia, reg. označba X, zavrnilo.

2. Upnica se je po pooblaščencu zoper sklep pravočasno pritožila zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ima dolžnica na podlagi prvega odstavak IX. člena Splošnega dela pogodbe pravico do prenosa lastninske pravice na predmetu leasinga, ki jo uveljavi s plačilom zadnje obveznosti do V. d.o.o. Dolžnica ima torej pričakovalno lastninsko pravico, da bo pridobila lastninsko pravico na predmetu leasinga, ko bo poravnala zadnji obrok. Pričakovalna pravica ima pravno naravo premoženjske pravice, ki je lahko predmet samostojnih razpolaganj, kar pomeni, da je v pravnem prometu. Pričakovalna pravica izpolnjuje pogoje po prvem odstavku 163. člena ZIZ in je lahko predmet izvršbe, saj se lahko izrazi v denarju in je unovčljiva. Upnica bo z rubežem pričakovane pravice v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZIZ pridobila zastavno pravico na pričakovalni pravici. Po poplačilu vseh obveznosti po leasing pogodbi bo dolžnica pridobila polno lastninsko pravico, kar pomeni, da bo upnica imela zastavno pravico na predmetu leasinga, ki bo postal last dolžnice, in se bo lahko poplačala iz njegove vrednosti. Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da dolžnica kot leasingojemalka nima terjatve do leasingodajalca, saj ima dolžnica predmet v neposredni posesti. Posest nima nobene zveze s pravico do predmeta. Stanje posesti ne more vplivati na nastanek in obstoj pričakovalne pravice. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se njenemu predlogu za izvršbo ugodi v delu, v katerem ga je naslovno sodišče s sklepom z dne 21. 6. 2017, zavrnilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče odloča v mejah postavljenih predlogov (2. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Iz pritožbe izhaja, da želi upnica s predlogom za izvršbo doseči izvršbo na dolžničino lastninsko pravico v pričakovanju na vozilu Opel Insignia, reg. označba X. Vendar upnica takšnega predloga ni postavila.

5. Iz predloga za izvršbo z dne 22. 3. 2017 izhaja, da je upnica med drugim predlagala tudi izvršbo z rubežem dolžničine terjatve, da ji družba V. d.o.o. ob izpolnitvi pogodbenih obveznosti iz pogodbe o leasingu izroči v last osebno vozilo Opel Insignia. Upnica je torej predlagala izvršbo na terjatev in ne na pričakovalno pravico. Pričakovalna pravica namreč ni terjatev, ampak je druga premoženjska pravica. Gre za lastninsko pravico z odbitkom. Da pričakovalna pravica ni terjatev, izhaja tudi iz načina prenosa te pravice. Prenaša se na način, kot se prenašajo stvarne pravice - stvarnopravni sporazum in izročitev stvari. Z golo cesijo se prenaša le pričakovalna pravica, ki predstavlja predstopnjo do nastanka terjatve. 1

6. Upnik celotno pritožbo gradi na trditvah o pričakovalni pravici in utemeljevanju, da je pričakovalna pravica premoženjska pravica, ki je prenosljiva in je tako lahko predmet izvršbe. Vendar, ker upnik predloga za izvršbo na ta predmet ni podal, njegova pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. R. Vrenčur v Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 559.