Pametna videoanalitika na bazenu

Datum

23.06.2026

Številka

07121-1/2026/608

Kategorije

Definicija OP, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Pravne podlage, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja pametne videoanalitike na bazenu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega nadzornega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

IP priporoča, da se v okviru ocene učinka še posebej skrbno obdelajo pravna podlaga in namen(i) obdelave ter obravnavajo tveganja in ukrepi za njihovo zamejitev.

Upravljavec mora na podlagi okoliščin posameznega primera obdelave osebnih podatkov z izvedbo predhodnega testa tehtanja oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonitega interesa kot ustrezne pravne podlage.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma poudarja, da gre pri uvajanju inteligentne video analitike za novejše tehnološke sisteme, za katere Splošna uredba ali ZVOP-2 specifično ne določata pogojev za njihovo uporabo, kot npr. za videonadzor, ki je izrecno urejen v ZVOP-2. Glede na nove tehnološke zmožnosti gre vsekakor za obdelave osebnih podatkov, pred katerimi IP priporoča izvedbo ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov v skladu s 35. členom Splošne uredbe. IP je na temo ocene učinkov izdelal Smernice o ocenah učinkov na varstvo podatkov, ki so dostopne na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Smernice_o_ocenah_ucinka__DPIA__julij2018.pdf

Iz navedb v vašem zaprosilu po mnenju IP izhaja, da gre za obliko obdelave iz Seznama dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku 35. člena Splošne uredbe in ko je torej predhodna izvedba ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov obvezna. IP je pripravil tak seznam in ga objavil na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf

IP splošno pojasnjuje, da mora upravljavec (v konkretnem primeru upravljavec kopališča) pred uvedbo posamezne rešitve presoditi dopustnost in sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki bodo obdelovani v njenem okviru. Vsaka obdelava osebnih podatkov mora potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

IP ob tem priporoča, da se v okviru ocene učinka še posebej skrbno obdelajo pravna podlaga in namen(i) obdelave ter obravnavajo tveganja in ukrepi za njihovo zamejitev. Posebno pozornost je treba nameniti tudi spoštovanju načela najmanjšega obsega podatkov ter sorazmernosti, torej ali res ni mogoče namenov, ki naj bi se jih zasledovalo, doseči z milejšimi ukrepi, ki bi manj posegali v zasebnost posameznika. Kvalitetno izdelana ocena učinka bo podala odgovore na številna vprašanja v zvezi z uvedbo predlagane rešitve in omogočila odločitev o (ne)dopustnosti uvedbe tega ukrepa oziroma morebitnih potrebnih prilagoditvah pred njegovo uvedbo. IP ob tem poudarja, da je ocena učinkov primarno namenjena upravljanju s tveganji in njihovi minimizaciji. Ob tem prinaša tudi druge pozitivne učinke, predvsem pa je namenjena pravočasni identifikaciji tveganj in sprejemu ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje tveganj, s čimer lahko upravljavci (in obdelovalci) preprečijo, da bi prišlo do kršitve zakonodaje.

Glede videonadzora IP uvodoma pojasnjuje, da lahko posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva, naslov in podobno). Torej, če je ločljivost posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V kolikor posamezniki niso določljivi, najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na posnetku ne nahajajo določeni ali določljivi posamezniki.

IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato je za zakonito izvajanje videonadzora potrebno poleg splošnih določb ZVOP-2 in Splošne uredbe upoštevati še določbe 3. poglavja ZVOP-2 (členi 76 - 80), ki določa posebna pravila za izvajanje videonadzora. Ob tem pa IP opozarja na določbo prvega odstavka 76. člena ZVOP-2, ki določa, da se določbe 3. poglavja II. dela ZVOP-2 uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače.

IP vsekakor pozdravlja nameravane aktivnosti, ki so opisane v vašem zaprosilu za mnenje. Ob tem IP meni, da določba 28. člena Zakona o varstvu pred utopitvami, ki jo navajate v vašem zaprosilu za mnenje, sama po sebi ne predstavlja pravne podlage za v konkretnem primeru želeno obdelavo osebnih podatkov, ampak je za to treba zagotoviti ustrezno pravno podlago v skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Po mnenju IP bi to eventualno lahko predstavljala točka f) – zakoniti interes upravljavca. IP pri tem poudarja, da mora upravljavec na podlagi okoliščin posameznega primera obdelave osebnih podatkov z izvedbo predhodnega testa tehtanja oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonitega interesa kot ustrezne pravne podlage. S takšnim testom, ki mora biti zaradi namenov dokazovanja v pisni obliki, upravljavec znotraj svojih procesov presoja, ali so nameni, za katere si prizadeva, zakoniti, ali je obdelava podatkov primerna in nujna za doseganje teh namenov ter ali obstaja ravnovesje med zasledovanim ciljem na eni strani in posegom v pravice in svoboščine posameznikov na drugi. Za uporabo omenjene pravne podlage morajo biti podani trije kumulativni pogoji:

(1)interes upravljavca mora biti zakonit (pri čemer je možno za pomoč pri interpretaciji uporabiti tudi angleško različico, ki uporablja besedo "legitimen"), takšen interes pa mora biti jasno izražen, resničen in obstoječ ter utemeljen na nacionalnem pravu ali pravnih načelih;

(2)obdelava mora biti nujna za doseganje zakonitega interesa, za katerega si prizadeva upravljavec;

(3)interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika ne prevladajo nad interesi upravljavca. Na tem mestu je potrebno izvesti test tehtanja med interesi upravljavca in interesi ali temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.

Ob tem je treba omeniti tudi uvodno določbo (47) Splošne uredbe, ki govori o tem, da bi bila v vsakem primeru za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen. Interesi in temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi zlasti lahko prevladali nad interesi upravljavca podatkov, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, ko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, razumno ne pričakujejo nadaljnje obdelave.

IP opozarja tudi na določbe Pravilnika o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Uradni list RS, št. 84/07, 22/13, 33/18, 47/19; v nadaljevanju: Pravilnik). Ta v tretjem odstavku 22. člena določa, da se lahko na bazenskih kopališčih, ki imajo video nadzorni sistem in morajo imeti v eni delovni izmeni več kot štiri reševalce iz vode, v času, ko je zasedenost kopališča manjša od 75 odstotkov največjega dovoljenega števila obiskovalcev, število reševalcev iz vode zmanjša za največ 25 odstotkov, pod pogojem, da video nadzorni sistem pokriva vsaj 90 odstotkov vseh kopalnih površin in bazenskih ploščadi. Eden od reševalcev iz vode mora v tem primeru preko video nadzornega sistema neprekinjeno nadzorovati kopalno površino in bazensko ploščad. Upravljavec kopališča mora zagotavljati, da se zaradi takega ukrepa raven varstva pred utopitvami na kopališču ne bo zmanjšala, in poskrbeti za brezhibno delovanje video nadzornega sistema.

IP sklepno ponovno pozdravlja nameravane aktivnosti, ki so opisane v vašem zaprosilu za mnenje, ter poziva k njihovi skrbni izvedbi. Ob tem opozarja tudi na prostorsko postavitev sistema in zajemanje (seveda ob pogoju vzpostavljene pravne podlage) le tistih površin kopališča, ki so za dosego namena nujno potrebne (npr. samega kopališča oziroma bazenskih površin, ne pa npr. garderobnih prostorov, prostorov za počitek, vmesnih poti, gostinskih površin itd.). IP poleg splošnih določb ZVOP-2 o videonadzoru (76. člen) z vidika opravljanja nalog reševalcev iz bazena opozarja tudi na določbe 78. člena ZVOP-2, ki ureja videonadzor znotraj delovnih prostorov.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je primarno vedno na upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec je torej v vsakem posameznem primeru odgovoren za zakonitost ter sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka