Jedro

Stvarnopravni učinki morebiti uspešno uveljavljenega zahtevka za vrnitev darila bodo nastopili šele s spremembo lastninskih vpisov v zemljiški knjigi. Takšna bodoča morebitna sprememba pa ni ovira, da sodišče prve stopnje kljub obligacijskemu zahtevku na vrnitev darila, postopek delitve nepremičnine nadaljuje, upoštevajoč sedanje (nesporno) zemljiškoknjižno stanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Nasprotni udeleženci sami nosijo stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepravdni postopek prekine do pravnomočne rešitve pravdne zadeve in sicer po tožbi nasprotnih udeležencev F. P. ter I. P., ki sta dolžna v roku trideset dni vložiti tožbo zoper B. K., zaradi vrnitve darila.

2. Zoper sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da v zadevi ni spora o predmetu delitve, niti ne o velikosti solastninskih deležev. Vsa lastninskopravna razmerja med udeleženci so nesporna, zato prekinitev nepravdnega postopka ni dopustna. Zahtevek za vračilo darila je obligacijskopravni zahtevek, ki je že zastaral, in je tudi iz tega razloga prekinitev postopka in napotitev nasprotnih udeležencev na pravdo, neutemeljena.

3. Nasprotni udeleženci so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V konkretnem primeru ni mogoče govoriti o sporu med udeleženci o predmetu delitve ali o velikosti deležev solastnikov na predmetu delitve (2. in 3. odstavek 118. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Predmet delitve sta nesporno nepremičnini parceli št. 1047/1 k.o. G. – naselje, pašnik, stanovanjska stavba in dvorišče ter št. 1047/2 k.o. G. – naselje, dvorišče. Solastniki nepremičnin so predlagatelj B. K. do 1/12, nasprotna udeleženka K. P. (prej K.) do 1/12, F. P. do 5/12 in I. P. do 5/12. To med udeleženci ni sporno, takšno lastninsko stanje pa izhaja tudi iz zemljiške knjige. Nasprotna udeleženca F. P. in I. P. (kot dedič po pokojnem F. P.), zoper predlagatelja uveljavljata obligacijsko terjatev za vrnitev darila (zaradi naknadno odpadle podlage darilne pogodbe), kar pa ne pomeni, da je med udeleženci nastal spor o predmetu delitve ali o velikosti deležev udeležencev na predmetu delitve. Stvarnopravni učinki morebiti uspešno uveljavljenega zahtevka bodo namreč nastopili šele s spremembo lastninskih vpisov v zemljiški knjigi. Takšna bodoča morebitna sprememba pa ni ovira, da sodišče prve stopnje kljub obligacijskemu zahtevku na vrnitev darila, postopek delitve nepremičnine nadaljuje, upoštevajoč sedanje (nesporno) zemljiškoknjižno stanje.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Ker po določbi 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške (razen, če so nastali skupni stroški, kar stroški odgovora na pritožbo niso), je pritožbeno sodišče odločilo, da nasprotni udeleženci sami nosijo svoje stroške odgovora na pritožbo. Upnik stroškov pritožbe ni priglasil.