Jedro

Po 1. odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke o datumih in višini delnih plačil iz njenih delnih umikov, ni pa dokazala, da je poplačevala dolg glede na prejeta plačila glavnega investitorja, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme na njej, gre za situacijo, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po toženkini izpolnitvi njenega zahtevka. Ob pravilni uporabi 1. odstavka 158. člena ZPP se tako pokaže, da tožeča stranka ni zavezana k povračilu stroškov tožene stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v 2. točki izreka spremeni tako, da se predlog tožene stranke za povračilo pravdnih stroškov zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zaradi umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 21874/2009, z dne 25.2.2009 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka in pravdni postopek ustavilo (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 412,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (2. točka izreka).

Zoper 2. točko izreka se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in smiselno predlagala spremembo sklepa z zavrnitvijo predloga tožene stranke za povračilo stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena.

Iz ugovora tožene stranke zoper izvršilni sklep izhaja, da tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki še ni zapadla, ker sta se stranki s pogodbo dogovorili, da obveznost tožnika do upnika zapade v roku treh dni po plačilu glavnega investitorja. Iz spisovnega gradiva pa tudi izhaja, da je skladno z delnimi plačili izterjevanega dolga upnica tudi sproti umikala izvršbo za plačani del dolga in z obvestilom z dne 1.4.2009 o dokončnem poplačilu dolga predlagala ustavitev postopka. S slednjim se je tožena stranka strinjala, vztrajala pa pri povračilu stroškov ugovora s trditvijo, da je bil ugovor utemeljen. Toda pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je bilo na toženi stranki trditveno in dokazno breme, da je skladno s pogodbeno dogovorjeno zapadlostjo tožničine terjatve slednji poplačala dolg v dogovorjenem roku po plačilu glavnega investitorja. Le v takem primeru bi lahko dokazala utemeljenost ugovora in s tem upravičila svojo zahtevo za povračilo stroškov ugovornega postopka. Tožeča stranka namreč trditev in dokazov o tem, kdaj je tožena stranka prejela plačilo od glavnega investitorja, ne more predložiti.

Po 1. odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke o datumih in višini delnih plačil iz njenih delnih umikov, ni pa dokazala, da je poplačevala dolg glede na prejeta plačila glavnega investitorja, čeprav je bilo trditveno in dokazno breme na njej, gre za situacijo, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po toženkini izpolnitvi njenega zahtevka. Ob pravilni uporabi 1. odstavka 158. člena ZPP se tako pokaže, da tožeča stranka ni zavezana k povračilu stroškov tožene stranke.

Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).