Jedro

Kadar priči zaradi nesodelovanja delodajalca ni mogoče povrniti izgubljenega zaslužka na podlagi določb Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ima priča pravico zahtevati povrnitev izgubljenega zaslužka neposredno od sodišča na podlagi določbe 242. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tj. v 2. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 04.06.2004, opr.

št. VII P 624/99-15, priči M. V. priznalo potne stroške v znesku 360,00 SIT, ki bo izplačan iz predujma, ki ga bo založila tožeča stranka (1. točka izreka), zavrnilo pa je njen zahtevek za povrnitev stroškov nadomestila plače v znesku 2.841,75 SIT bruto (2. točka izreka).

Zoper zavrnilni del sklepa (2. točka izreka) je priča vložila pritožbo, v kateri navaja, da je v zadevi Zavarovalnice X zoper R. S. dne 06.02.2004 nastopala kot priča, in sicer je se je odzvala vabilu sodišča in se udeležila glavne obravnave. Prišla je ob točno določeni uri, službo pa je zapustila 45 minut pred glavno obravnavo.

Nastopala je kot prva priča, samo pričanje pa je prav tako trajalo 45 minut. Za vse skupaj je tako porabila 2 uri in 15 minut, in sicer znotraj delovnega časa, vsak izhod in prihod v službo pa je evidentiran s tehničnimi sredstvi. Kljub temu, da bi sodnica, ki je vodila glavno obravnavo, morala to dejstvo upoštevati, ji je na potrdilu, ki ga je predložila v službi, priznala zgolj eno uro pričanja. V službi je podala zahtevek za povrnitev stroškov za to eno uro pričanja, vendar so jo zavrnili s pojasnilom, da po pravilniku o notranji organizaciji podjetja, delavcu pripada povrnitev stroškov nadomestila plače le v primeru, ko so zaslišani v kazenskih zadevah, ne pa v pravdnih. Nadalje smiselno navaja, da znesek 2.841,75 SIT sicer ni visok, vendar jo moti, da sodišče prve stopnje ugotavlja, da ni upravičena zahtevati povračila, zlasti pa jo moti obrazložitev sklepa, da bi ji bilo nadomestilo z drugačno odločitvijo izplačano dvakrat.

Pritožba je utemeljena.

Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka (1. odstavek 242. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP), mora pa zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi (2. odstavek 242. člena ZPP). Povračilo pravdnih stroškov natančneje opredeljuje Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur.

list RS, št. 15/2003, v nadaljevanju Pravilnik), ki v 13. členu res določa, da zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba,... ali drug delodajalec, pri katerem je priča,... v delovnem razmerju, ta pa nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Vendar je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da zaradi teh določb Pravilnika priča ni aktivno legitimirana za vložitev takega zahtevka. Po oceni pritožbenega sodišča ima priča namreč pravico (aktivno legitimacijo) neposredno na podlagi 242. člena ZPP. Določbe Pravilnika, ki zasledujejo namen, da se priči olajša povrnitev izgubljenega zaslužka, omogočajo, da priča kljub odsotnosti z dela prejme neokrnjen zaslužek, ki ji ga izplača delodajalec na podlagi potrdila sodišča o prisotnosti priče na glavni obravnavi, temu pa nato sodišče - ker je zaradi odsotnosti priče z dela dejansko prikrajšan - "neupravičeno" izplačan del delavčeve plače povrne. Seveda pa te določbe Pravilnika predpostavljajo sodelovanje vseh, tj. priče, delodajalca in sodišča. Če eden od teh ni pripravljen sodelovati - kot se je v konkretnem postopku izkazalo za delodajalca - določbe Pravilnika (in s tem "olajšani" postopek povrnitve izgubljenega zaslužka) izgubijo svoj pomen, zato jih ni mogoče uporabiti. V takem primeru je potrebno uporabiti zakonsko določbo (konkretno 242. člena ZPP) in o zahtevi priče odločiti na tej pravni podlagi. Ni namreč mogoče zahtevati od priče, ki svojo pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka utemeljuje na podlagi zakonske določbe (konkretno 242. člena ZPP), da to pravico zaradi določb podzakonskega akta (konkretno 13. člena Pravilnika) sodno uveljavlja bodisi na podlagi delovnopravne zakonodaje (konkretno 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, Ur. list RS, št. 42/2002) bodisi se ji pravica do povračila izgubljenega zaslužka celo vzame, saj pričina pravica do povrnitve izgubljenega zaslužka ne more biti odvisna od volje delodajalca. Na podlagi obrazloženega se izkaže, da je pritožba priče utemeljena, zato ji je bilo treba na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugoditi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovnem postopku naj se prvostopenjsko sodišče opredeli do tega, ali je zahtevo za izdajo potrdila o prisotnosti na sodišču, ki jo je priči po končanem pričanju izdalo sodišče, mogoče šteti kot pravočasno vloženo zahtevo za povrnitev izgubljenega zaslužka, nato pa ponovno odloči o zahtevku ob podanih materialnopravnih izhodiščih.