Jedro

Obdolženec je vozil vozilo po mestnem središču, povzročil prometno nesrečo in lahko telesno poškodbo policista ter imel še dve uri po dogodku 1,77 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa 3,05 g/kg alkohola, torej je bil že v eliminacijski fazi.

Glede na okoliščine izvršitve kaznivega dejanja, predhodno obravnavanost za prekrške, tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi česar mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk in izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je obdolženca šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno za določen čas, dokler teče kazenski postopek, izločiti iz prometa.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 137. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo ugovor zagovornika obdolženega A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 20242/2023-13 z dne 11. 4. 2023, s katerim je sodišče obdolžencu začasno za čas trajanja kazenskega postopka odvzelo vozniško dovoljenje.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik in predlagal, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. S pisno vlogo z dne 29. 8. 2023 je pritožbo dopolnil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obdolžencu se očita, da je kot voznik motornega vozila v cestnem prometu povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo kakšne osebe s tem, da je vozil pod vplivom alkohola z več kot 1,10 g alkohola na kilogram krvi, dejanje pa je imelo za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene osebe. Konkretno se mu očita, da je 12. 3. 2023 okoli 00.55 ure v B. vozil osebni avtomobil po centru mesta B., pri čemer je imel v organizmu najmanj 1,77 gramov alkohola na kilogram krvi in zato ni bil sposoben varne vožnje ter po zaustavitvi s strani policijske patrulje ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 42. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu (ZPrCP) ter se pred premikom vozila ni z pogledi v vzvratna ogledala in preko ramena ali kako drugače prepričal, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženja, zaradi česar je z vozilom zapeljal vzvratno, pri tem pa je s sprednjim levim kolesom vozila zapeljal preko desnega stopala policista, z zadnjim delom vozila pa je trčil v sprednji del službenega policijskega vozila, iz katerega je takrat izstopala policistka, na opisani način je povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo dveh policistov, eden je v posledici povoženja čez desno stopalo in udarnine tega utrpel lahko telesno poškodbo.

5. Zagovornik trdi, da obdolženec ni povzročil prometne nesreče, ki bi imela za posledico lahko telesno poškodbo, zato mu vozniškega dovoljenja ni dopustno začasno odvzeti. Trdi, da je do vzvratne vožnje prišlo po nesrečnem naključju, ko je obdolženec med iskanjem dokumentov zadel prestavno ročico avtomatskega menjalnika, in se torej obdolženec ni namenoma odločil za vzvratno vožnjo, zato mu ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 42. člena ZPrCP. Ocenjuje, da vzročna zveza med nedopustno koncentracijo alkohola v krvi obdolženca in premikom prestavne ročice ni izkazana, izpostavlja, da je policist C. C. po dogodku kolegici D. D. povedal, da je obdolženec med iskanjem dokumentov pomotoma zadel prestavno ročico, na glavni obravnavi pa je dopustil možnost, da je to storil zanalašč, kar pa očitano kaznivo dejanje ne dopušča. Glede trčenja vozil obramba opozarja na izpovedbo policistke E. E., da je bil trk (vozil) bolj nežen in ne drži, da je ta policistka iz vozila ob trčenju ravnokar izstopala, ker je izpovedala, da je ob trku sedela, trčenje je ni premaknilo in tudi nobenih poškodb na vozilu ni zaznala. Zagovornik trdi, da je do poškodbe oškodovanca prišlo po nesrečnem naključju, zato ne drži očitek obdolžencu, da je s svojo predrzno vožnjo povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo policista.

6. Ali je obdolženčeva vožnja pod vplivom alkohola kritične noči v vzročni zvezi s prometno nesrečo, ali je ta nastala in ali je policist C. C. utrpel lahko telesno poškodbo ter ali je policistka E. E. ob trčenju vozil izstopala iz policijskega vozila ali ne, je stvar dokazanosti kaznivega dejanja po tretjem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 in s tem druge faze kazenskega postopka.

7. Za odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja za čas, dokler traja kazenski postopek, se po 137. členu ZKP zahteva utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Ta je po presoji pritožbenega sodišča glede na podatke v spisu in do sedaj izvedene dokaze na glavni obravnavi nedvomno izkazan in potrjen z izpovedbami policistov C. C., E. E. in D. D. ter z izvedenskim mnenjem medicinske stroke izvedenca za medicinsko stroko, smer kirurgija – travmatologija doc. dr. F. F. dr. medicine in izpovedbo izvedenca na glavni obravnavi glede vrste in teže telesne poškodbe oškodovanca in načina nastanka poškodbe. Ne drži pritožbena trditev, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, ali je oškodovanec utrpel lahko telesno poškodbo, saj je razloge najti v točki 4 izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje ni sprejelo navedb obrambe, da je šlo pri zapeljanju kolesa obdolženčevega vozila preko desnega stopala policista C. C. za nesrečno naključje. Nasprotno, glede na izmerjeno koncentracijo alkohola skoraj dve uri po prometni nesreči 1,77 grama alkohola na kilogram krvi je sklepalo, da obdolženec zaradi prevelike vsebnosti alkohola v krvi ni imel kontrole nad upravljanjem vozila in je s tem ogrožal druge udeležence v cestnem prometu. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da so v izpodbijanem sklepu izostali razlogi o odločilnih dejstvih, ker je sklep mogoče preizkusiti in ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

8. Skladno s prvim odstavkom 137. člena ZKP je namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v tem, da se iz javnega prometa takoj izloči voznik, glede katerega se, ob upoštevanju njegove osebnosti, prejšnjega življenja in načina storitve kaznivega dejanja predvideva, da bo še naprej ogrožal javni promet in da mu bo v kazenskem postopku, če bo spoznan za krivega, izrečena stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1 ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 72. členu KZ-1. 9. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da okoliščine izvršitve očitanega kaznivega dejanja in predhodna obdolženčeva obravnavanost za cestno prometne prekrške pomenijo, da je obdolženega šteti za nevarnega voznika v smislu nadaljnjega ogrožanja življenja in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu, ker prestavlja nevarnega voznika, ki ga je potrebno že v tej fazi postopka za določen čas izločiti iz prometa.

10. Pritožnik zatrjuje, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati sankcij, ki so bile za pretekle prekrške že izrečene obdolžencu, ter da zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Opozarja na določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP, ki kot hujši prekršek opredeljuje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 300,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Zagovornik oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je obdolženec v razmaku manj kot dveh let storil več hujših prometnih prekrškov, zato sodišče prve stopnje obdolžencu neutemeljeno pripisuje osebne lastnosti in okoliščine trajne narave, ki kažejo na obdolženčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, kar ga po stališču sodišča prve stopnje označuje kot nevarnega voznika, ki ga je potrebno že v tej fazi izločiti s cestnega prometa. Zagovornik presojo sodišča prve stopnje izpodbija z dopolnitvijo pritožbe in priloženim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani EPVD 276/2021 z dne 21. 7. 2023, s katerim je sodišče odločilo, da se sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, ker je ugotovilo, da je obdolženec 28. 10. 2021 opravil rehabilitacijski program, v katerega je bil napoten, in sicer edukacijske delavnice, in ker storilec v preizkusni dobi ni storil hujšega prekrška in je v rokih, kot jih je določilo sodišče, izpolnil vse obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

11. Res je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo, da se obdolžencu sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši (sklep EPVD 276/2021 z dne 21. 7. 2023), vendar zagovornik zanemari, da je bila obdolžencu s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr – 592/2021 z dne 20. 4. 2021, pravnomočno 4. 5. 2021, za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP (vožnja pod vplivom alkohola) izrečena enotna globa v višini 1.250,00 EUR ter 18 kazenskih točk B kategorije, kar je imelo za posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ker je bilo ugotovljeno, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk in mu je bila za ta prekršek pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu (šesti odstavek 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1)). Taka sankcija je predpisana za prekršek vožnje pod vplivom alkohola, kadar ima voznik več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 milimigrama alkohola v litru izdihanega zraka. Glede na listinsko dokumentacijo v spisu in prilogo k dopolnitvi pritožbe drži pritožbena trditev, da je bila s sklepom sodišča odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za preizkusno dobo dvanajstih mesecev in da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom 21. 7. 2023 odločilo, da se sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, ker je obdolženec izpolnil obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in v času enega leta od poteka preizkusne dobe do pravnomočnosti do končne odločitve sodišča o tem ni dosegel števila kazenskih točk, na podlagi katerih se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar to ne spreminja dejstva, da se v obravnavani kazenski zadevi obdolžencu očita vožnja motornega vozila po centru mesta B., ko je bil popolnoma nesposoben za varno vožnjo, saj je imel še dve uri po nesreči še vedno 1,77 gram na kilogram alkohola v krvi, v urinu pa 3,05 gram na kilogram alkohola, torej je bil že v eliminacijski fazi, ravno alkoholiziranost pa je eden najpogostejših in tudi najnevarnejših povzročiteljev prometnih nesreč s tragičnimi posledicami.

12. Upoštevati je namreč pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil obdolženec že obravnavan za prometne prekrške, kar izkazujejo podatki v spisu: zaradi vožnje z neregistriranim vozilom 4. 9. 2022 - kršitev 25. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1), pravnomočna odločitev 13. 9. 2022; ker 16. 4. 2021 pri sebi ni imel ustrezne listine in zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje - kršitev 16. in 37. člena ZPrCP, pravnomočna odločitev 27. 4. 2021; zaradi 1. 3. 2021 prekoračitve hitrosti - kršitev 46. člena ZPrCP, pravnomočna odločitev 29. 4. 2021. S pravnomočno odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 592/2021 z dne 20. 4. 2021, pravnomočno 4. 5. 2021, mu je bilo zaradi prekrška po petem odstavku 105. člena ZPrCP, storjenega 16. 4. 2021, torej vožnje pod vplivom alkohola, izrečenih 18 kazenskih točk in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani EPVD 276/2021 z dne 10. 6. 2021, pravnomočno 2. 7. 2021, s tem, da je bila določena pogojna odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do 21. 7. 2022. 13. Obdolžencu se v predmetnem kazenskem postopku očita, da je 12. 3. 2023 vozil pod vplivom alkohola, ko je imel še dve uri po nesreči v organizmu najmanj 1,77 grama alkohola na kilogram krvi, zato je pravilna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da obravnavani dogodek z nesrečo tudi ni enkraten dogodek v življenju obdolženca. Na ravni utemeljenega suma je izkazano, da je povzročil prometno nesrečo in eno osebo tudi lahko telesno poškodoval. 14. Sklicevanje pritožnika na definicijo hujšega prekrška po četrtem odstavku 23. člena ZPrCP ni odločilno, ker se ta določba nanaša na drugo situacijo, in sicer na zaseg motornega vozila, ki ga lahko odredi policist vozniku motornega vozila, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od v nadaljevanju določenih pogojev. Vendar je potrebno v obravnavani zadevi upoštevati določbo ZKP, ki velja za kazenski postopek, ta pa v 137. členu določa pogoje za začasni odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja kazenskega postopka. V obravnavani zadevi teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, podan je utemeljen sum glede tega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ovrednotilo obdolženčevo obravnavanost za cestno prometne prekrške, saj mu je bila že izrečena pravnomočna sodba zaradi vožnje pod vplivom alkohola in mu je bilo tudi izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar ob upoštevanju očitkov naslovljenih na obdolženca v tem kazenskem postopku nedvomno tudi po presoji pritožbenega sodišča kaže na obdolženčevo tvegano ravnanje, ko je kljub izredno hudi vinjenosti vozil motorno vozilo in kršil eno od najbolj pomembnih cestno prometnih pravil. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo konkretne objektivne in subjektivne okoliščine, ki nedvomno kažejo na obstoj ponovitvene nevarnosti, zato je utemeljeno zaključilo, da obdolženi predstavlja nevarnega voznika in ga je treba za določen čas iz javnega prometa izločiti. Tudi pritožbeno sodišče je ocenilo, da je ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja sorazmeren ukrep, pri tem pa je tako kot sodišče prve stopnje upoštevalo okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, potek prometne nesreče in način poškodovanja oškodovanca ter izredno visoko stopnjo alkohola v obdolženčevem organizmu, pa tudi njegove osebne okoliščine, ki so razvidne iz predobravnavanosti za cestno prometne prekrške, tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

15. Iz izpodbijanega sklepa res niso razvidne sankcije, ki so bile izrečene obdolžencu za storjene prekrške, vendar to ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve in presojo sorazmernosti ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Ti podatki so razvidni iz podatkov v spisu, bistvena je namreč vrsta kršitev, med katerimi izstopa vožnja pod vplivom alkohola, kar je nedvomno hujši prekršek, saj je zanj predpisana stranska kazen 18 kazenskih točk in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, taka sankcija za prekršek pa je bila obdolžencu pravnomočno izrečena.

16. Zagovornik v dopolnitvi pritožbe pojasnjuje, za katere prekrške je bil obdolženec že obravnavan, kdaj so bili prekrški storjeni in kakšne so bile predpisane sankcije za te prekrške, s čimer skuša podpreti pritožbeno tezo, da v razmaku manj kot dveh let obdolženi ni storil več hujših prometnih prekrškov, zato ni mogoče sklepati na njegove osebne lastnosti trajne narave in na obdolženčevo nevarnost kot voznika v cestnem prometu.

17. V 137. členu ZKP ni določen pogoj storitve hujših prekrškov za začasni odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja kazenskega postopka, ampak odprt postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, obstoj utemeljenega suma in obstoj nevarnosti, da bi storilec še naprej ogrožal javni promet. ZKP vsebinskih pogojev za začasni odvzem vozniškega dovoljenja izrecno ne določa, je pa glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-328/2004-22 z dne 29. 5. 2008 jasno, da je cilj ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja čimprejšnja izločitev nevarnega voznika iz javnega prometa, da bi se preprečilo nadaljnje ogrožanje življenj in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu in s tem tudi ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj, namen in narava omejevalnega ukrepa pa sta enaka kot pri varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja (enako izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 223/98 z dne 12. 11. 1998).

18. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev skladna z ustaljeno sodno prakso (IV Kp 33586/2019 z dne 11. 3. 2020, VII Kp 57483/2020 z dne 5. 2. 2021, IV Kp 47741/2022 z dne 24. 10. 2022, VII Kp 82975/2022 z dne 11. 4. 2023, VII Kp 25862/2023 z dne 27. 7. 2023), ki v primeru ugotovljene izredno visoke stopnje alkoholiziranosti tudi ob predhodni obravnavnosti obdolženca za cestno prometne prekrške ugotavlja obstoj nevarnosti, da bi storilec še naprej ogrožal javni promet. Izredno visoka stopnja alkohola (v obravnavanem primeru kar 1,77 g/kg alkohola v krvi še dve uri po prometni nesreči) kaže, da je bil obdolženi popolnoma nesposoben varne udeležbe v prometu, odločitev za vožnjo vozila pa izkazuje njegovo nekritičnost do lastnega ravnanja in nespoštovanje temeljnih cestno prometnih pravil ter ogrožanje vseh udeležencev v cestnem prometu. Konkretne okoliščine očitanega kaznivega dejanja in predhodna obravnavanost za cestno prometne prekrške tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola kažejo na obdolženčevo tvegano obnašanje v javnem prometu, ki ga zaradi morebitnega nadaljnjega ogrožanja varnosti tega prometa že med tekom kazenskega postopka ne gre dopustiti.

19. Na to presojo ne vpliva pritožbena trditev, da obdolženi potrebuje vozniško dovoljenje zaradi prevozov invalidnega sina na terapije in rehabilitacijo, pa čeprav jih je pred odvzemom vozniškega dovoljenja opravljal obdolženec. Slednji bi se te svoje družinske zadolžitve moral zavedati še preden se je odločil za vožnjo pod vplivom alkohola. Pritožbeno sodišče je prepričano, da se bodo lahko prevozi obdolženčevega sina na terapije in rehabilitacije lahko organizirali tudi na drug način, saj nenazadnje obdolženčevo očitano kaznivo dejanje kaže, da na sinove potrebe ni pomislil, pa bi verjetno moral. Neupoštevna je tudi pritožbena trditev, da obdolženec potrebuje vozniško dovoljenje za izvedbo sečnje v gozdu v z odločbama Zavoda za gozdove naloženem roku, ker da mu bo zaradi sečnje in prodaje lesa s strani zavoda izbranim centrom nastala večja premoženjska škoda. Odločbi o izvedbi sanitarne sečnje poškodovanih dreves v vetrolomu Zavoda za gozdove z dne 20. 7. 2023 in 18. 8. 2023 je zagovornik priložil k dopolnitvi pritožbe. Z odločbama izdanima po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja je bil obdolžencu postavljen rok za opravo sečnje in sicer do 10. 9. 2023 oziroma do 20. 3. 2024. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bo sečnjo moral obdolženec organizirati drugače, ne more pa biti razlog za spremembo izpodbijane odločitve, ker nikakor ne vpliva na pravilno oceno sodišča prve stopnje o obdolžencu kot nevarnem vozniku, ki ga je treba za določen čas iz javnega prometa izločiti. Sečnja v gozdu je pri tej oceni bistveno manj pomembna kot pa varnost vseh udeležencev v cestnem prometu do katere je obdolženec glede na preteklo ravnanje in sedaj očitano kaznivo dejanje popolnoma brezbrižen.

20. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno.

21. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer sodno takso v višini 30 EUR (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s taksno tarifo 74013 Zakona o sodnih taksah, ZST-1).