Jedro

Toženec takse za pritožbo ni plačal, zato je pravilna odločitev izpodbijanega sklepa, da se pritožba šteje za umaknjeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pritožba toženca, vložena na sodišče 13. 5. 2016, umaknjena.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec in uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Razloge za zamudo pri plačilu sodne takse je toženec navedel že v pritožbi zoper sodbo naslovnega sodišča, ki jo je sodišče s sklepom, zaradi prepoznega plačila takse za pritožbo, štelo za umaknjeno. Tudi zoper ta sklep se je toženec, ker je bil nepravilen in nezakonit pritožil. Sodišče o tej pritožbi ni odločilo, pa bi moralo in je s tem bistveno kršilo določbe postopka. Izpodbijani sklep je zato treba odpraviti in sodišču prve stopnje naložiti odločanje o pritožbi zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritožniku, ki je v predmetnem postopku, kot navaja v pritožbi, vložil že več pritožb (o njih ni bilo odločeno) pojasniti, da je predmet pritožbenega preizkusa le izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje štelo pritožbo toženca zoper sklep z dne 4. 4. 2016 (list. št. 53 spisa), za umaknjeno, ker toženec zanjo ni plačal sodne takse. Šele v kolikor bi se ugotovilo, da je toženec (pravočasno) plačal sodno takso in bi pritožbeno sodišče navedeni sklep razveljavilo, bi smelo odločati o drugih pritožbah.(1)

5. Po podatkih spisa je bila tožencu za pritožbo zoper sklep z dne 4. 4. 2016 (z izpodbijanim sklepom se šteje za umaknjeno) poslan plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo v roku petnajst dni od vročitve (tožencu osebno vročen 17. 5. 2016), v katerem je bil ustrezno opozorjen na posledice neplačila sodne takse, ki je v postavljenem roku ni plačal. V skladu s toženčevim predlogom, je navedeno pritožbo sodišče prve stopnje štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je s sklepom z dne 10. 6. 2016 (pravnomočen 22. 6. 2016) zavrnilo. V sedaj obravnavani pritožbi toženec niti ne trdi, da je sodno takso za pritožbo zoper sklep z dne 4. 4. 2016 plačal. Neupoštevno je pritožbeno sklicevanje na „razloge za zamudo pri plačilu sodne takse v prejšnji pritožbi“. Sicer pa je bil tožencu za pritožbo zoper sklep z dne 22. 2. 2016(2) poslan (drug) plačilni nalog in sicer z dne 8. 3. 2016 (zanjo je takso plačal po poteku podeljenega petnajstdnevnega roka).

6. Ob pravilni ugotovitvi sklepa, da sodna taksa za pritožbo ni bila plačana, je odločitev izpodbijanega sklepa pravilna in ima podlago v tretjem odstavku 105. a člena ZPP, po katerem se pritožba šteje za umaknjeno. Po določbi prvega in drugega odstavka tega člena mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori tudi na posledice neplačila sodne takse.

7. Po povedanem pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Toženčevo pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah P 106/2015 z dne 10. 2. 2016 je sodišče prve stopnje zavrglo s sklepom z dne 22. 2. 2016, ker je bila vložena le v enem izvodu (list. št. 41 spisa), toženčeva pritožba zoper ta sklep (list. št. 43 spisa) se je s sklepom z dne 4. 4. 2016, ker ni bila (pravočasno) plačana sodna taksa za pritožbo, štela za umaknjeno (list. št. 50 spisa), toženčeva pritožba zoper ta sklep (list. št. 53 spisa) se je s sklepom z dne 28. 6. 2016 (ker toženec zanjo ni plačal sodne takse), štela za umaknjeno (list. št. 63 spisa).

Op. št. (2): Z njim je bila zavržena njegova pritožba zoper sodbo z dne 10. 2. 2016.