Jedro

Izdana začasna odredba, da se mora dolžnica z mladoletnim sinom A. A. zglasiti in namestiti v Materinskem domu Y., bi bila ustrezna le ob pripravljenosti dolžnice za sodelovanje. Ker ta ni izkazana in tudi ni bila izkazana pred sodiščem prve stopnje, otrokove koristi, glede katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ogrožena, s takšno začasno odredbo ni mogoče zavarovati. Iz tega razloga je bilo treba ugovoru dolžnice ugoditi in po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo razveljaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnice zoper sklep o začasni odredbi opr. št. Z 2/2019 z dne 4. 7. 2019 ugodi in se izdana začasna odredba v II. točki izreka sklepa z dne 4. 7. 2019 razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o začasni odredbi Z 2/2019 z dne 4. 7. 2019. Z navedenim sklepom je sodišče zavrnilo predlog upnika CSD X. za izdajo začasne odredbe za odvzem mladoletnega otroka A. A. dolžnici B. B. (kar ni izpodbijano), hkrati je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, da se mora dolžnica z mladoletnim sinom A. A. do dne 10. 7. 2019 do 24.00 ure zglasiti in namestiti v Materinskem domu Y., zoper katero je dolžnica vložila ugovor.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter Družinskega zakonika (DZ). Navaja, da je bila v postopku postavljena v podrejen položaj, saj je sodišče upoštevalo le ugotovitve CSD, medtem ko dolžnica ni bila seznanjena, kako naj se brani proti CSD in sodišču. Sodišče napačno ugotavlja, da ugovor ni utemeljen. Poročila, ki jih sodišče opisuje v 6. točki obrazložitve, so pristranska, sodišče jih ne bi smelo uporabiti kot dokaz. Pristranskost je izkazana z ravnanjem CSD, ki je na zaprosilo Zavoda za prestajanje kazni zapora ... temu posredoval mnenje, da prekinitev prestajanja zaporne kazni očeta mld. A. A. ni potrebna. Poročila so pristranska, saj bi A. A. kot oče sinu in dolžnici pomagal. Ves čas, ko je bil A. A. na prostosti, dolžnica ni bila socialni problem, ker je zanjo skrbel A. A. Živela je v primernih bivalnih prostorih, tudi on ni bil socialni problem, ves čas je delal in bil deležen primernega plačila, odplačeval je dolg za nakup gozdarskega traktorja in ima stalni naslov, A. A. se z napačnimi trditvami jemlje vrednost človeka. CSD nad dolžnico ves čas izvaja teror in nepotreben nadzor, saj je odrasla oseba in jo je A. A. naučil samostojnosti. Zaključek sodišča, da je otrok ogrožen (za razliko od otroka C. C.), je napačen, saj babica zagotovo pomaga pri skrbi za vnuka A. A. Tudi v 8. točki sklepa je napačen zaključek, da dolžnica kot mati ne zna rokovati z otrokom. Vrečke za smeti, ki jih je CSD Z. opazil ob obisku na domu, so bile napolnjene z oblekami za odrasle, ne pa s plenicami oziroma smetmi. Po mnenju CSD dela dolžnica vse narobe. Res je bil A. A. odpeljan na prvi pediatrični pregled z nekaj dnevi zamude, s tem ni bil ogrožen njegov zdrav razvoj. Prav tako je bilo z nekaj zamude urejeno zdravstveno zavarovanje, to se ne sme šteti za škodljivo. A. A. je oče in ne domnevni oče otroka. Otrok se zdravo razvija, pri treh mesecih in pol so zaznali zdravo težo, dolžnica zna zanj primerno poskrbeti in zaključki sodišča niso realni. Končno dolžnica navaja, da pred ugotavljanjem koristi otroka v nepravdnem postopku II N 105/2019 predlaga, da se da pobudo Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, da A. A. preostanek zapora prestaja kot vikend zapor.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi, potem ko je zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe za odvzem otroka A. A. dolžnici, po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo na podlagi 161. člena DZ in odločilo, da se mora dolžnica s sinom A. A. ob pomoči strokovne delavke CSD zglasiti in namestiti v Materinskem domu Y. 5. Sodišče je že v sklepu o začasni odredbi pravilno navedlo, da je pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka zavezano k uporabi načela najmilejšega ukrepa po 156. členu ZD in je izdalo vsebinsko drugačno začasno odredbo, kot je bilo predlagano. Ugotovilo je namreč, da mladoletni otrok ni tako hudo ogrožen, da bi ga bilo treba staršem odvzeti, pač pa je sklenilo, da se mora dolžnica z mladoletnim sinom A. A. zglasiti in namestiti v Materinskem domu Y. 6. Pri presoji ugovora zoper izdano začasno odredbo v izpodbijanem sklepu je sodišče vztrajalo pri svoji odločitvi ob zaključku, da je verjetno izkazano, da je mld. otrok ogrožen in je zaradi varstva njegovih koristi potrebna izločitev iz matičnega okolja ter namestitev v materinskem domu. Hkrati je sodišče navedlo, da je ukrep, določen v izpodbijani začasni odredbi, enkratne narave in da glede na podatke spisa II N 105/2019 ni izvršen, prisilna izvršitev namestitve dolžnice in njenega otroka v materinski dom Y. pa ni predvidena. Sodišče druge stopnje ob navedenih zaključkih sodišča prve stopnje ugotavlja, da s takšnim ukrepom kot je bil določen, otrokove koristi ni mogoče zavarovati. Izdana začasna odredba bi bila ustrezna le ob pripravljenosti dolžnice za sodelovanje. Ker ta ni izkazana in tudi ni bila izkazana pred sodiščem prve stopnje, otrokove koristi, glede katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ogrožena,1 s takšno začasno odredbo ni mogoče zavarovati. Iz tega razloga je bilo treba ugovoru dolžnice ugoditi in po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo razveljaviti.

7. Ker je bila sprememba odločitve potrebna iz že navedenega razloga, na obširne pritožbene navedbe dolžnice sodišču druge stopnje ni treba odgovarjati. Pred prvostopenjskim sodiščem se že vodi postopek za odvzem otroka A. A. po rednem postopku pod opr. št. II N 105/2019. V navedenem postopku bo lahko sodišče prve stopnje, če se bo to glede na potek časa (še) izkazalo za potrebno, izdalo novo začasno odredbo, takšno, s katero je mogoče doseči varstvo koristi otroka.

1 Zaključek, da je verjetnost, da je otrok ogrožen, podana, je sicer izpodbijan.