Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da z gotovostjo lahko šteje kot dohodek tožnice le pokojnino (440,00 EUR), regres in da ima v lasti poslovni prostor. Dejstva, da ji sin za uporabo poslovnega prostora ne plačuje, tožnici ni mogoče šteti v korist. Manjši zneski na računu, ki so prejeti od oseb s priimkom M., niso dohodek, ki bi bil izkazan kot redni dohodek tožnice. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa je treba tožnici delno pritrditi, da je znesek 3.300,00 EUR za njene prihodke izjemno visok. Zato je pritožbeno sodišče pritožnico oprostilo plačilo sodne takse do polovice ter glede dolgovane takse dovolilo obročno plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da pravilno glasi: "Predlogu tožeče stranke se delno ugodi in se taksa za tožbo zniža na polovico, pri čemer se upošteva že plačana taksa za tožbo v znesku 255,00 EUR, tako da mora tožeča plačati še 1.395,00 EUR sodne takse za postopek.

Tožeči stranki se odobri obročno plačilo, preostalega dela sodne takse, to je 1.395,00 EUR in sicer v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 116,25 EUR, tako da prvi obrok zapade v plačilo 1. 10. dne v mesecu, po pravnomočnosti tega sklepa, naslednjih enajst obrokov pa vsakega 10. dne v mesecu".

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke na oprostitev plačila sodne takse. Odobrilo pa je obročno plačilo in sicer 3.300,00 EUR v dvanajstih zaporednih obrokih po 275,00 EUR takse.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Tožnica prejema pokojnino 440,00 EUR in enkratni regres letno. Ostali prilivi iz bančnega izpiska pa niso prilivi, temveč posojila, ki so jih plačali sorodniki, da bi lahko tožeča stranka plačala stroške in za preživljanje. Ta sredstva je dolžna vrniti, prostore pa uporablja sin, ki ne plačuje najemnine in tako omogoči sinu, da dela. Taksa 330,00 EUR bi ogrozila njeno eksistenco in ob mesečnem plačilu bi ji ostalo 165,00 EUR, kar ni dovolj za stroške bivanja, kaj šele za hrano. Upirala se je prevrednotenju vrednosti tega spora, vendar ni bila uspešna in sedaj predlaga oprostitev.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožnici je treba odgovoriti, da je ob ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks. Po 11. členu Zakona o o sodnih taksah (ZST-1B), sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, čeprav ne prejema denarne socialne pomoči, če ugotovi, da bi bila tudi sicer upravičena do socialne pomoči, če bi vlogo podala. Sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali družinski člani, ali odloži, ali dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in pritožba tega ne graja, da prejema tožnica pokojnino 440,05 EUR in da je prejela v lanskem letu regres 663,61 EUR. Za ugotovljene zneske na bančnem računu (33,00 EUR, 400,00 EUR, 60,00 EUR, 33,00 EUR in 200,00 EUR), pa tožnica trdi, da gre za posojilo, katera so ji dali sorodniki, da preživi. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da ima v lasti poslovni prostor, kateri je ocenjen na 25.098,00 EUR, v katerem pa je tožničin sin. Pritožba trdi, da iz poslovnega prostora nima dohodkov.

6. Pritožbeno sodišče na tako ugotovljeno dejansko stanje ugotavlja, da ima tožnica pokojnino (440,05 EUR), enkrat letno je prejela regres (663,61 EUR) in da so manjši zneski na njenem računu bili poslani od oseb, ki se pišejo enako kot tožnica. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da z gotovostjo lahko šteje kot dohodek tožnice le pokojnino, regres in da ima v lasti poslovni prostor. Dejstva, da ji sin za to ne plačuje, ni mogoče šteti tožnici v korist. Manjši zneski na računu, ki so prejeti od oseb s priimkom M., pa niso dohodek, ki bi bil izkazan kot redni dohodek tožnice. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa je treba tožnici delno pritrditi, da je znesek 3.300,00 EUR za njene prihodke izjemno visok. Treba je zato v skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah tožeči delno ugoditi in jo je treba oprostiti plačila sodnih taks do 1/2. Pritožnica utemeljeno opozarja, da tudi mesečni znesek oziroma obročno plačilo 275,00 EUR na mesec, pomeni takšen znesek, ki bi lahko ogrozil njeno preživljanje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodne takse znižalo na 1/2 oziroma na znesek 1.650,00 EUR. Ker pa iz spisa izhaja, da je tožeča stranka prvotno odmerjeno takso plačala (plačilo izkazano v znesku 255,00 EUR, list. št. 7), pa je bilo treba takso za plačani znesek znižati oziroma odšteti. Tako je še neplačan znesek 1.395,00 EUR. Ker tudi tega zneska tožnica ne zmore v enkratnem znesku glede na ugotovljene prihodke, ji je pritožbeno sodišče priznalo obročno plačilo in sicer v dvanajstih obrokih po 116,25 EUR mesečno. Če vzamemo le prihodke, katere je prejela v letu 2014 (440,00 EUR pokojnine in 663,61 EUR regresa) ter od mesečnih prejemkov odštejemo 116,25 EUR, izračun pokaže, da bi tožnici v tem primeru preostalo še 379,00 EUR rednih mesečnih prejemkov. Ker pa lastnik poslovnih prostorov ob taki situaciji, kot jo ima tožnica, mora narediti vse, da bi iz tega dobil prihodek, ni mogoče predlogu tožnice ugoditi v celoti in jo oprostiti plačila sodnih taks.

7. Zato je bilo treba na podlagi 365. člena ZPP pritožbi delno ugoditi, odračunati že plačane takse, 255,00 EUR in preostali del polovice sodne takse naložiti v obročno plačilo po 12 obrokov. Tako znese mesečni obrok 116,25 EUR.