Jedro

Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da so pravna dejanja stečajnega dolžnika po 271. členu ZFPPIPP ob izpolnjevanju preostalih pogojev izpodbojna, ne glede na to, ali so odplačna ali neodplačna. Četudi je med strankama res obstajal dogovor o odstopu dednega deleža v poplačilo stroškov toženke, ki je temeljil na enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, to pomeni, da je toženka v primerjavi z drugimi upniki v skladu z drugo alinejo 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika.

Ker je torej jasno, da lahko stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice na temelju skupnega pridobivanja, ni nobenega razloga, da bi jim bila odvzeta pravica, da v pravdnih postopkih uveljavljajo s tem povezane ugovore, kot je v konkretnem postopku to storila toženka.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se glasi:

1."V razmerju med tožečo stranko A. A. (v postopku osebnega stečaja) in toženo stranko B. A. se razveljavi učinek odstopa dednega deleža, ki ga je v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 2964/2017 na naroku dne 16. 5. 2018 podal A. A. v korist sodedinje B. A.

2.Ugotovi se, da je vknjižba lastninske pravice tožene stranke pri nepremičnini ID znak del stavbe 0000-00-112, ki je bila izvedena na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II D 2964/2017 z dne 18. 12. 2018 neveljavna, kolikor se nanaša na solastniški delež 1/4 navedene nepremičnine in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tako da se na solastniškem deležu 1/4 izbriše lastninska pravica tožene stranke in se vpiše lastninska pravica tožeče stranke s podatki: A. A.

3.V preostanku, tj. glede ugotovitve, da je vknjižba lastninske pravice tožene stranke pri nepremičnini ID znak del stavbe 0000-00-112, ki je bila izvedena na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II D 2964/2017 z dne 18. 12. 2018 neveljavna, kolikor se nanaša na solastniški delež, večji od 1/4 (do 1/2) navedene nepremičnine in s tem povezane vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, pa se tožbeni zahtevek zavrne.

4.Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka."

II.V preostalem delu se pritožba zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 419,53 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se med tožnikom (v postopku osebnega stečaja) in toženko razveljavi učinek odstopa dednega deleža, ki ga je v zapuščinskem postopku tožnik podal v korist toženke, kot tudi s tem povezan tožbeni zahtevek (izbrisno tožbo) na ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice toženke pri nepremičnini ID znak del stavbe 0000-00‑112, ki je bila izvedena na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II D 2964/2017 z dne 18. 12. 2018 neveljavna, kolikor se nanaša na solastniški delež 1/2 navedene nepremičnine in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tako da se na solastniškem deležu 1/2 izbriše lastninska pravica toženke in se vpiše lastninska pravica tožnika (I. točka izreka). Tožniku je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženke (II. točka izreka).

2.Zoper takšno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožil tožnik in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijano sodbo spremeni na način, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je tožnik (po stečajni upraviteljici) izpodbijal dejanja stečajnega dolžnika po 271. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, in sicer odstop dednega deleža v korist toženke (matere) v zapuščinskem postopku po umrlem očetu. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožnik v trenutku odstopa dednega deleža dne 16. 5. 2018 imel finančne težave, ni pa bil v tem času že tudi insolventen. Prav tako je presodilo, da je pri odstopu dednega deleža šlo za odplačni prenos kot poplačilo do tedaj ustvarjenih stroškov toženke iz naslova preživljanja tožnika, in na tej podlagi zaključilo, da pogoji za izpodbijanje tožnikovega dejanja niso izpolnjeni.

Glede izpodbojnosti odstopa dednega deleža

6.V skladu s prvim odstavkom 271. člena ZFPPIPP je pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, izpodbojno, (1) če je bila posledica tega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v zmanjšanem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika (objektivni pogoj), in (2) če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen (subjektivni pogoj). Hkrati so v skladu s prvim in drugim odstavkom 391. člena ZFPPIPP pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik osebnega stečaja izvedel v dobro oseb, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, izpodbojna ne glede na izpolnjevanje subjektivnega pogoja iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP, obdobje izpodbojnosti pa se razteza na zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

7.V zvezi z izpodbojnostjo tožnikovega (dolžnikovega) dejanja oziroma zahtevkom za razveljavitev učinkov odstopa dednega deleža v razmerju do toženke, je v konkretni zadevi zato pravno pomembno zgolj, (1) ali je bil tožnik v času izpodbijanega dejanja insolventen

in (2) ali je s svojim dejanjem zmanjšal stečajno maso oziroma je oseba, v korist katere je dejanje opravil, pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve. Ker gre v obravnavani situaciji za razmerje med sinom - tožnikom in materjo - toženko (ožje povezani osebi po 18. členu ZFPPIPP), izpolnjevanje subjektivnega pogoja iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni potrebno.

8.Pritožba utemeljeno opozarja, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala konkretnih in obrazloženih trditev tožnika o tem, da je bil slednji v trenutku storitve izpodbijanega dejanja insolventen. Tožnik je v tožbi navajal, da iz predloga za začetek stečajnega postopka izhaja, da je postal insolventen že vsaj leta 2017, saj je bil že vse od leta 2013 nezaposlen in je zamujal z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR več kot dva meseca. Ker je do izpodbijanega dejanja prišlo 16. 5. 2018, ko je tožnik na naroku v zapuščinskem postopku odstopil svoj dedni delež toženki, je do izpodbojnega dejanja prišlo po nastanku insolventnosti. Navedenih trditev toženka ni prerekala oziroma jih je v svojih navedbah smiselno, v določenem delu pa tudi izrecno

priznala (drugi odstavek 214. člena ZPP). V skladu z drugo alinejo 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP insolventnost pri dolžniku - potrošniku nastane, če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR. Zaključek sodišča prve stopnje o tem, da tožnik v trenutku odstopa dednega deleža, dne 16. 5. 2018 ni bil insolventen, je zato napačen.

9.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik vse od leta 2013 in do zapuščinskega postopka v letu 2018 v skupno gospodinjstvo s toženko ni prispeval lastnega denarja za vzdrževanje stanovanja, hrano in stroške. Sledilo je navedbam toženke, da je pri odstopu dednega deleža šlo za odplačni prenos kot poplačilo do tedaj ustvarjenih stroškov toženke iz tega naslova, katerih vrednost ustreza vrednosti odstopljenega dednega deleža (dejansko spornega solastniškega deleža na nepremičnini zapustnika). Na tej podlagi je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da pogoji za izpodbijanja dejanja tožnika niso izpolnjeni, pri čemer tega zaključka ni vsebinsko obrazložilo.

10.Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da so pravna dejanja stečajnega dolžnika po 271. členu ZFPPIPP ob izpolnjevanju preostalih pogojev izpodbojna, ne glede na to, ali so odplačna ali neodplačna. Četudi je med strankama res obstajal dogovor o odstopu dednega deleža v poplačilo stroškov toženke, ki je temeljil na enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, to pomeni, da je toženka v primerjavi z drugimi upniki v skladu z drugo alinejo 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika. Materialnopravno napačno je zato stališče sodišča prve stopnje, ki je na podlagi ugotovitve, da je pri odstopu dednega deleža šlo za odplačni prenos, zaključilo, da pogoji za izpodbijanje tožnikovega dejanja niso izpolnjeni. Kot že pojasnjeno, vprašanje (ne)odplačnosti v obravnavani zadevi sploh ni pravno relevantno, zaradi česar se višje sodišče z navedeno problematiko ni vsebinsko ukvarjalo.

11.Ker so v skladu z 271. členom v zvezi s 391. členom ZFPPIPP izpolnjeni vsi pogoji za izpodbijanje dejanja stečajnega dolžnika oziroma odstopa dednega deleža, ki ga je v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 2964/2017 na naroku dne 16. 5. 2018 podal tožnik, je tožbenemu zahtevku na razveljavitev učinka odstopa dednega deleža med tožnikom in toženko potrebno ugoditi.

Glede zahtevka po izbrisni tožbi

12.Sodišče prve stopnje je presodilo, da je utemeljen ugovor toženke v zadevni pravdi, v skladu s katerim nepremičnina ID znak del stavbe 0000-00-112 spada v skupno premoženje, ki sta ga zapustnik obravnavnega zapuščinskega postopka in toženka kot zakonca pridobila v času trajanja zakonske zveze (67. člen Družinskega zakonika - DZ). V skladu z navedenim je sledilo navedbam, da toženki že na podlagi zakona in domneve enakega deleža zakoncev na skupnem premoženju (74. člen DZ) pripada solastniški delež 1/2 obravnavane nepremičnine. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je zapisalo, da je v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 2964/2017 prišlo zgolj do dedovanja solastniškega deleža 1/2 obravnavane nepremičnine, pri čemer sta v dedovanje stopila toženka in tožnik z deležem vsak do 1/4.

13.Pritožba utemeljeno opozarja, da iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 2964/2017 z dne 18. 12. 2018 izhaja, da v zapuščino po zapustniku (med drugim) sodi nepremičnina ID znak del stavbe 0000-00-112 v celoti, kot tudi, da sta zapustnikova zakonita dediča tožnik in toženka, vsak z dednim deležem do 1/2 zapuščine.

14.Pristojno sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju - ZD). To je zapuščinsko sodišče storilo tudi v obravnavanem primeru, pri čemer zaradi učinkov pravnomočnosti sodišče v pravdnem postopku o teh vprašanjih ne more ponovno odločati, niti za to nima pristojnosti.

Obrazložitev sodišča prve stopnje, s katero slednje posega oziroma spreminja vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju, je zato napačna. V konkretnem primeru sta tako tožnik kot toženka v zapuščinskem postopku sodelovala, zaradi česar ju vsebina pravnomočnega sklepa o dedovanju v celoti zavezuje (220. člen ZD). Nobenega dvoma ni, da je v dedni delež tožnika, ki je predstavljal 1/2 zapuščine in kateremu se je tožnik odpovedal v korist toženke, spadala 1/2 nepremičnine ID znak del stavbe 0000-00‑112.

15.Ne glede navedeno pa niso utemeljeni pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke na sporni nepremičnini do solastniškega deleža 1/2 in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako da se na tem deležu vpiše lastninska pravica tožnika.

16.Toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljala ugovor skupnega premoženja zakoncev (67. člen DZ) na sporni nepremičnini. Navajala je, da je bila nepremičnina (stanovanje) kupljena 21. 10. 1999 v času trajanja dne 2. 5. 1980 sklenjene zakonske zveze med toženko in pokojnim možem (zapustnikom), pri čemer je bila kupnina plačana iz prihodkov, ki sta jih zakonca prejela z delom. Svoje trditve je dokazovala z izpisom iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi z dne 2. 5. 1980 (B7), kupoprodajno pogodbo z dne 21. 10. 1999 (B3) ter pogodbo o zaposlitvi toženke (B4). Tožnik navedenih dejstev in okoliščin ni vsebinsko prerekal, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor toženke glede lastninske pravice na 1/2 sporne nepremičnine, ki ji pripada na podlagi samega zakona in domneve enakega deleža zakoncev na skupnem premoženju (74. člen DZ), utemeljen.

17.Ob tem je napačno pritožbeno stališče, po katerem je toženka s tem, ko v zapuščinskem postopku ni uveljavljala izločitve svojega morebitnega deleža na skupnem premoženju, to pravico izgubila. Neutemeljeno je tudi s tem povezano sklicevanje tožnika na obveznost vpisovanja pravic na nepremičninah, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev, v zemljiško knjigo. Pravnomočni sklep o dedovanju stranke veže samo glede odločbe o pravici do dedovanja. V sodni praksi je že utrjeno stališče, da lahko tudi tisti, ki so sicer sodelovali v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku uveljavljajo svoje pravice, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice na skupnem premoženju, ki jo zakonec na neoddeljenem delu skupnega premoženja pridobi ex lege, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.

18.Tožnik je s tožbenim zahtevkom po izbrisni tožbi uveljavljal ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke na sporni nepremičnini, izvedene na podlagi sklepa o dedovanju II D 2964/2017, kolikor se ta nanaša na solastniški delež 1/2, in zahteval vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako da se na tem deležu izbriše lastninska pravica toženke in vpiše lastninska pravica tožnika. Ker je utemeljen ugovor toženke o lastninski pravici na 1/2 sporne nepremičnine iz naslova skupnega pridobivanja z zapustnikom, toženka v polovici tudi utemeljeno nasprotuje zahtevku po izbrisni tožbi tožnika. V skladu z navedenim je tožnikov zahtevek na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kolikor presega 1/4 (do 1/2) solastninskega deleža na nepremičnini ID znak del stavbe 0000-00-112, neutemeljen in ga je potrebno zavrniti.

Glede pritožbene odločitve

19.Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je presodilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (271. člen ZFPPIPP). Na podlagi takšnega zaključka je neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev učinka odstopa dednega deleža med tožnikom in toženko, deloma pa neutemeljeno zavrnilo tudi s tem povezan zahtevek po izbrisni tožbi (kot predhodno pojasnjeno).

20.V skladu z navedenim se je pritožba tožnika izkazala za delno utemeljeno, zaradi česar ji je višje sodišče delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo (358. člen ZPP) tako, da je razveljavilo učinek odstopa dednega deleža, ki ga je v zapuščinskem postopku na naroku dne 16. 5. 2018 podal tožnik v korist toženke, tožbenemu zahtevku po izbrisni tožbi pa ugodilo, kolikor se nanaša na solastniški delež 1/4 nepremičnine ID znak del stavbe 0000-00-112, in ga zavrnilo, kolikor se nanaša na solastniški delež, večji od 1/4 (do 1/2), kot to izhaja iz točke I. izreka te sodbe. Ker je sprememba izpodbijane sodbe vplivala na uspeh strank v postopku na prvi stopnji, je višje sodišče spremenilo tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP), pri čemer je glede na dosežen uspeh tožnika v postopku vsaki stranki naložilo kritje svojih stroškov postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

21.V preostalem delu, tj. glede zahtevka po izbrisni tožbi, kolikor se ta nanaša na solastniški delež, večji od 1/4 (do 1/2) nepremičnine ID znak del stavbe 0000-00‑112, je višje sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP), pri čemer pa je zaradi jasnosti in razumljivosti izreka prvostopenjske odločbe slednjega v celoti spremenilo.

Glede pritožbenih stroškov

22.Izrek o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožnik s pritožbo delno (v polovici) uspel, mu je toženka dolžna povrniti polovico potrebnih stroškov pritožbenega postopka (155. člen ZPP). Višje sodišče je upoštevaje priglašeni stroškovnik in OT tožniku priznalo stroške sestave pritožbe (tar. št. 22 OT), povečane za materialne stroške in DDV, kar skupno znaša 839,06 EUR. V skladu z navedenim je toženka dolžna tožniku v roku 15 dni (313. člen ZPP) povrniti 419,53 EUR stroškov pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Prim. VSRS sklep III Ips122/2015.

2V odgovoru na tožbo toženka med drugim tako sama navaja, da je za ta postopek ključno dejstvo, da tožnik, kljub temu, da je sposoben za delo, ni imel zaposlitve in ni imel prihodkov vse od leta 2013 dalje.

3Prim. VSL sklep I Cp 241/2009 z dne 3. 6. 2009.

4Prim. VSL sklep II Cp 1348/2023 z dne 13. 12. 2023, VSL sodba in sklep II Cp 2540/2015 z dne 9. 12. 2015, VSRS sodba II Ips 1127/2008 z dne 29. 3. 2012, VSL sklep I Cp 24172009 z dne 3. 6. 2009, VSL sklep II Cp 5012/2006 z dne 15. 11. 2006.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/2, 14/2-3, 18, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 391, 391/1, 391/2 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 74 Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 162, 220

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.