Jedro

Oris potomcev zapustnika jasno pokaže, da je C. B. zapustnikov pravnuk (kar pomeni, sorodnik iz tretjega kolena), A. A. pa zapustnikov vnuk (sorodnik iz drugega kolena) in s tem sorodnik iz bližjega kolena. Na tej podlagi A. A. izpolnjuje 3. pogoj za dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti iz 2. alineje prvega odstavka 50. člena ZAgrS.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako da se: ◦ v II./a točki namesto A. A. za nujnega dediča poleg B. B. razglasi C. B., ...; nujni delež 52,87 EUR je dolžan C. B. in B. B. v enem letu od pravnomočnosti sklepa od dedovanju, dotlej brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje, plačati sodedič A. A. ◦ v II./b točki se za dediča in prevzemnik premoženjskih pravic agrarne skupnosti po zapustniku D. B. določi: A. A., ...

◦ v III. točki pa se zemljiški knjigi odreja, da se pri zapustnikovih premoženjskih pravicah na nepremičninah 1/45 parcel Agrarne skupnosti U., parc. št. 1274, 1282, 1117/2, 1170, 1244/1, 1301/1, 979, 1155, 1484, 1117/4, 1117/3, 1117/8, 1117/7, 1117/6, 1117/5, 1681/3, 1681/4, vse v k. o. ..., po uradni dolžnosti vknjiži lastninska pravica v korist dediča, osebe z imenom: A. A., ...

II. Dedič C. B. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom (I.) ugotovilo, da v zapuščino po pok. D. B. spada 1/45 premoženjskih pravic pri nepremičninah Agrarne skupnosti U., parc. št. 1274, 1282, 1117/2, 1170, 1244/1, 1301/1, 979, 1155, 1484, 1117/4, 1117/3, 1117/8, 1117/7, 1117/6, 1117/5, 1681/3, 1681/4, vse v k. o. – ...; (II.) za nujna dediča razglasilo A. A. in B. B., ki jima vsakemu pripade vrednost nujnega deleža 52,87 EUR, kar jima je dolžan plačati sodedič C. B. v roku enega leta od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, dotlej brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter za dediča in prevzemnika premoženjskih pravic agrarne skupnosti razglasilo C. B.; (III.) na koncu je še odredilo, da se pri zapustnikovih premoženjskih pravicah na zgoraj naštetih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist dediča C. B. 2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložil dedič A. A., (v nadaljevanju: pritožnik). Od obširnih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče povzema samo eno, saj že ta zadošča za odločitev. Med drugim trdi pritožba, da je A. A. dedič iz bližjega kolena kot C. B. 3. V odgovoru na pritožbo dedič C. B. nasprotuje pritožbi, pritrjuje izpodbijanemu sklepu in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ko gre za dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti, je materialnopravno izhodišče za določitev dediča v 50. členu Zakona o agrarnih skupnostih,1 ki določa vrstni red za primer, kadar je več dedičev istega dednega reda. V tem primeru se premoženje člana, deduje po naslednjem vrstnem redu: • dedič, ki izkaže interes po sodelovanju v agrarni skupnosti in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči; • dedič, ki ima stalno prebivališče na območju občine, kjer leži agrarna skupnost (1.). Če je takih več, ima prednost sorodnik iz krajevne skupnosti, kjer leži agrarna skupnost (2.). Če je takih več, ima prednost sorodnik iz bližnjega kolena (3.). Ob enakih pogojih ima prednost tisti, ki ga izbere upravni odbor agrarne skupnosti (4.); • dedič, ki ga določi sodišče. Sodišče pri določitvi dediča upošteva: oddaljenost stalnega prebivališča od občine, kjer leži agrarna skupnosti; dejstvo, da je dedič prevzemnik zaščitene kmetije; usposobljenost za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti in mnenje upravnega odbora agrarneskupnosti.

Ta določba ureja vrstni red naštetih pogojev in zato pomeni, da se, če se npr. ugotovi dediča že po prvi alineji, ne ugotavlja več nadaljnjih pogojev po ostalih alinejah. Pogoji znotraj posameznih alinej prav tako niso enakovredni, ampak če npr. ugotovi sodišče dediča že po prvem pogoju iz 2. alineje, ne ugotavlja več nadaljnjih pogojev, itd. 6. V obravnavani zadevi sta za kot dediča prevzemnika prijavila dva dediča drugega dednega reda in ker po 1. alineji prvega odstavka 50. člena ZAgrS ni mogoče določiti dediča prevzemnika premoženjskih pravic (dediči prevzemnika niso izbrali sporazumno), se ugotavljajo tudi pogoji iz 2. alineje. Tu je mogoče ugotoviti, da imata A. A. in C. B. oba stalno bivališče na območju občine, kjer leži agrarna skupnost, prav tako sta oba v isti krajevni skupnosti. Pomemben za odločitev pa je naslednji pogoj: prednost pri dedovanju premoženjskih pravic v agrarni skupnosti ima _tisti dedič, ki je sorodnik iz bližjega kolena._ V pritožbi se pritožnik med drugim sklicuje tudi na okoliščino, da je sorodnik C. B. iz bližjega kolena. In pritožba ima glede tega prav.

7. Sodišče prve stopnje je v 1. točki obrazložitve ugotovilo, da je imel zapustnik D. B. sina E. B. in hčer F. B. (poročena A.). Oba sta (že pokojna) sorodnika iz prvega kolena. E. B. je imel hčer B. B., sina G. B. in sina H. B. – vsi trije so sorodniki zapustnika iz drugega kolena. Ker je H. B. pokojen, dedujejo po njem: vdova B. B. ter sinovi I. B., J. B. in C. B. Sinovi pokojnega H. B. so zapustnikovi pravnuki, sorodniki zapustnika iz tretjega kolena. F. B. (por. A.) pa je imela hčer K. K., ter sinova A. A. in L. A., ki sta zapustnikova vnuka (sorodnika iz drugega kolena).

8. Ta oris potomcev zapustnika jasno pokaže, da je C. B. zapustnikov pravnuk (kar pomeni, _sorodnik iz tretjega kolena_), A. A. pa zapustnikov vnuk (_sorodnik iz drugega kolena_) in s tem sorodnik iz bližjega kolena. Na tej podlagi A. A. izpolnjuje 3. pogoj za dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti iz 2. alineje prvega odstavka 50. člena ZAgrS.2 Sodišče prve stopnje je zato po nepotrebnem preverjalo obstoj nadaljnjih pogojev iz prvega odstavka 50. člena ZAgrS, saj bi bila pravilna odločitev, da se po ugotovitvi, da je zapustnikov sorodnik v bližjem kolenu, brez nadaljnjega za dediča prevzemnika premoženjskih pravic zapustnika v agrarni skupnosti razglasi A. A. 9. Ker je pritožba utemeljena že iz tega razloga, pritožbeno sodišče ni povzemalo ostalih pritožbenih trditev in nanje tudi ne odgovarja. Izpodbijano odločitev je zaradi zmotne uporabe materialnega prava treba spremeniti (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju3) tako, da se za dediča prevzemnika določi A. A., C. B. je upravičen do nujnega deleža 52,87 EUR,4 kar mu je (enako kot tudi B. B.) dolžan plačati A. A. 10. Dedič C. B. ni bil uspešen v pritožbenem postopku, zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP in 163. členom ZD).

1 Uradni list RS, št. 74/2015 s spremembami, v nadaljevanju: ZAgrS. 2 Če je več dedičev istega dednega reda, pa nobenega ne določijo dediči sporazumno, vsi imajo bivališče v občini in krajevni skupnosti, kjer ima sedež agrarna skupnost, ima prednost sorodnik iz bližnjega kolena. 3 Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami, v nadaljevanju: ZD. 4 Pritožbeno sodišče šteje, da se je C. B., s tem, ko se je prijavil za dedovanje premoženjskih pravic po zapustniku (list. št. 48), prijavil tudi kot nujni dedič. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94 s spremembami, v nadaljevanju: ZPVAS) namreč v drugem odstavku 8. člena določa, da so premoženjske pravice v agrarni skupnjosti pozneje najdeno premoženje, v naravi jih lahko deduje samo en dedič, ostali pa samo nujni delež. Dedovanje v naravi in nujni delež torej predstavljata dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti in ker se je C. B. priglasil k dedovanju premoženjskih pravi, to zajema obe vrsti dedovanja: tako v naravi, kot nujnega deleža.