Jedro

Znesek zamudnih obresti zaradi dedičevega nepravočasnega plačila zapustnikovega dolga ni omejen z višino vrednosti podedovanega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v veljavi dajatveni del sklepa o izvršbi opr.št. I 2001/00186 z dne 06.04.2001, po katerem je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki glavnico 139.497,00 SIT. Glede zamudnih obresti pa je odločilo, da jih je dolžna tožena stranka plačati od navedene glavnice le od 14.11.2000 dalje, medtem ko je sklep za plačilo zakonskih zamudnih obresti pred navedenim datumom razveljavilo. Sklep o izvršbi je obdržalo v veljavi še za stroške izvršbe v višini 14.000,00 SIT in toženi stranki še naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki 2.240,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se pritožujeta toženca po pooblaščenki. V pritožbi opozarjata, da sta dediča po pokojni dolžnici D.B., zapuščina po njej pa je obstajala v bistvu le iz hranilne knjižice, na kateri je bilo sredstev le v višini 196.795,72 SIT. Kot dediča odgovarjata po 142.čl. Zakona o dedovanju (ZD) za zapustničine dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, zato menita, da bi sodišče v sodbi moralo to zakonsko omejitev upoštevati.

Pritožba ni utemeljena.

Toženca v pritožbi zatrjujeta, da naj bi znašala vrednost podedovanega premoženja 196.795,72 SIT, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da naj bi bila ta vrednost celo nižja in sicer le 142.212,20 SIT, kar je za pritožnika ugodneje. Ne glede na to pa je prisojena glavnica v višini 139.497,00 SIT nedvomno znotraj vrednosti podedovanega premoženja. Glede obresti je prvostopenjsko sodišče odločilo, da zahtevek tožeče stranke za plačilo obresti pred 14.11.2000 ni utemeljen, ker toženca kot dediča po zapustnici, ki je bila dejanska dolžnica, za višino dolga nista vedela temveč sta zanj izvedela šele 14.11.2000 in zato šele tedaj prišla v zamudo. Obresti od 14.11.2000 pa sta dolžna plačati ne glede na to, če bodo skupaj s prisojeno glavnico presegle vrednost podedovanega premoženja, saj se dedič, ki je zamudil s plačilom zapustnikovega dolga, ne more, kar zadeva zamudne obresti, sklicevati na omejitev plačilne dolžnosti z vrednostjo podedovanega premoženja. V tem delu gre namreč za osebno odgovornost dediča, ki na podlagi splošnih določil o zamudnih obresti zaradi zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Znesek zamudnih obresti zaradi dedičevega nepravočasnega plačila zapustnikovega dolga torej ni omejen z višino vrednosti podedovanega premoženja. Toženca kljub priporočeni pošiljki tožeče stranke, prejeti dne 14.11.2000, dolga nista pravočasno plačala, zato dolgujeta plačilo obresti iz naslova lastne in ne zapustničine obveznosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem (ugodilnem) delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).