Jedro

Prvo sodišče pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni pravilno upoštevalo (spremenjenega) premoženjskega stanja tožnika in njegove družine, ker je upoštevalo le okoliščino, da je tožnik s sodno poravnavo pridobil izvršilni naslov za dodatno premoženje, ni pa upoštevalo vseh drugih okoliščin, na podlagi katerih bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo preživljanje tožnika in njegove družine, kar je tudi zakonska podlaga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tožniku zato pripada pravica do pritožbe, ki mu omogoča varovanje njegovega pravnega položaja na način, da pritožbeno sodišče skozi pritožbene razloge oceni zakonitost in pravilnost takšne sodne odločbe. Prvo sodišče je zato v pravnem pouku zmotno navedlo, da ni pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika zoper plačilni nalog.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru tožeče stranke z dne 1. 10. 2014 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse I P 436/2012 z dne 17. 9. 2014 se deloma ugodi in se plačilni nalog v delu, ki se nanaša na plačilo sodne takse spremeni tako, da je tožnik dolžan plačati sodno takso v višini 265,00 EUR v 12 (dvanajstih) zaporednih obrokih po 22,08 EUR, s tem, da prvi obrok zapade v plačilo 1. 4. 2015, ostali obroki pa zapadejo v plačilo vsakega prvega v mesecu v naslednjih enajstih zaporednih mesecih.

Predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se zavrne.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse I P 436/2012 z dne 1. 10. 2014 zavrnilo. S plačilnim nalogom za plačilo sodne takse je bilo tožniku naloženo, da plača sodno takso v znesku 265,00 EUR.

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je bil tožnik oproščen plačila sodnih taks, zato je treba upoštevati njegovo premoženjsko stanje ob vložitvi tožbe. S sklenjeno poravnavo je tožnik dobil upravičenje do denarnega zneska, ki pa mu še ni bil v celoti plačan. Tožnik prejema od prvo in drugo tožene stranke denar v zelo majhnih zneskih, ni pa gotovo, da mu bo plačana celotna terjatev. Tožnik mora tretje toženi stranki plačati pravdne stroške, ki presegajo mesečni obrok, ki ga prejema od prvo in drugo tožene stranke.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je tožnika ob vložitvi tožbe s sklepom I P 436/2012 z dne 7. 9. 2012 oprostilo plačila sodnih taks. Tožnik je v postopku delno uspel in pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila sodne takse, zato je prvo sodišče tožnika na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 s plačilnim nalogom I P 436/2012 z dne 17. 9. 2014 pozvalo, da plača sodno takso. Tožnik je v ugovoru zatrjeval (podrobneje pa je to storil v pritožbi), da se njegovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njegove družine ni bistveno spremenilo, ker od prvo in drugo tožene stranke prejema na podlagi sodne poravnave le minimalne mesečne zneske, plačati pa mora tudi pravdne stroške tretje toženi stranki, v ostalem pa je premoženjsko stanje ostalo nespremenjeno, kot v času, ko ga je prvo sodišče oprostilo plačila sodnih taks.

5. Prvo sodišče pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni pravilno upoštevalo (spremenjenega) premoženjskega stanja tožnika in njegove družine, ker je upoštevalo le okoliščino, da je tožnik s sodno poravnavo pridobil izvršilni naslov za dodatno premoženje, ni pa upoštevalo vseh drugih okoliščin, na podlagi katerih bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo preživljanje tožnika in njegove družine, kar je tudi zakonska podlaga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tožniku zato pripada pravica do pritožbe, ki mu omogoča varovanje njegovega pravnega položaja na način, da pritožbeno sodišče skozi pritožbene razloge oceni zakonitost in pravilnost takšne sodne odločbe. Prvo sodišče je zato v pravnem pouku zmotno navedlo, da ni pritožbe zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor tožnika zoper plačilni nalog(2).

6. Tožnik je na podlagi sodne poravnave moral tretje toženi stranki plačati stroške postopka v višini 800,00 EUR do 4. 10. 2014. Na podlagi sodne poravnave od 20. 10. 2014 prejema od prvo in drugo tožene stranke mesečne zneske v višini 104,00 EUR(3), kar pritožba ne zanika in ne navaja konkretnih okoliščin, zaradi katerih prvo in drugo tožena stranka svoje obveznosti do tožnika ne bi izpolnila v poravnavi določenih rokih. Pritožbeno sodišče je pri odločitvi upoštevalo, da tožnik prejema mesečno plačo v višini 913,31 EUR, njegova žena pa starševsko nadomestilo v višini 528,37 EUR in otroški dodatek v višini 158,48 EUR za mladoletna otroka. Glede na takšno premoženjsko stanje niso izpolnjeni zakonski pogoji za taksno oprostitev iz 11. člena Zakona o sodnih taksah(4), so pa izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse iz petega odstavka 11. člena ZST-1. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika, število članov, ki jih je dolžan preživljati in glede na višino taksne obveznosti, je pritožbeno sodišče tožniku omogočilo obročno plačilo sodne takse, ker na ta način ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma njegovi družinski člani. Tožnik je dolžan plačati sodno takso v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih, s tem, da prvi obrok zapade v plačilo 1. 4. 2015 v višini 22,08 EUR, ostalih enajst obrokov v enaki višini pa zapade v plačilo v zaporednih mesečnih obrokih prvega dne v mesecu.

7. Pritožbeni razlogi so bili deloma utemeljeni, zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, v preostalem delu pa so bili pritožbeni razlogi neutemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Glej tudi sklep VSL I Cp 2286/2013 v katerem je zastopano drugačno stališče. (3) In jih bo prejemal do 20. 9. 2019. (4) V nadaljevanju ZST-1. Pritožbeno sodišče je pri odločanju upoštevalo odločbo in sklep Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 in U-I-191/14-6 z dne 25. 9. 2014.