9. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jasne Brdnik iz Celja na seji dne 9. junija 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica navaja, da je leta 1991 vložila zahtevo za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno njeni (sedaj pokojni) materi in da je bilo o zahtevi za denacionalizacijo v enem delu (tj. v delu, ki se je nanašal na del hiše) že ugodeno z odločbo iz leta 1995. O zahtevku za drugi del podržavljenega premoženja (kmetijsko zemljišče) pa je upravni organ odločal šele po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98 – v nadaljevanju ZDen-B), s katerim je bila uveljavljena izpodbijana določba. Na podlagi izpodbijane določbe naj bi upravni organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo, ker iz "potrdila o državljanstvu" izhaja, da je bila pobudničina mama hrvaška državljanka. Ker je že Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper tako odločitev, pritožnica meni, da zaradi izpodbijane določbe tudi s pritožbo ne bo uspela. Navaja okoliščine, iz katerih naj bi izhajala upravičenost za določitev izjeme, po kateri se izpodbijana določba ne bi nanašala na osebe, ki so na dan osamosvojitve Slovenije imele stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in si državljanstva iz objektivnih razlogov niso mogle urediti, ali pa izjeme, po kateri se izpodbijana določba ne bi nanašala na primere, ko so dediči tujih državljanov slovenski državljani. V pobudi izraža svoje mnenje glede možnosti za sklenitev meddržavnega dogovora o vzajemnosti glede vračanja podržavljenega premoženja in pobudo utemeljuje s primerjanjem svojega položaja (v katerem je kot dedinja po materi) s položajem t. i. "izbrisanih".

2.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 190) presojalo (med drugimi tudi) izpodbijano določbo tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) in razveljavilo besede "na podlagi meddržavne pogodbe". Ustavno sodišče je ugotovilo, da ta določba po razveljavitvi navedenega besedila ni v neskladju z Ustavo. Z isto odločbo je presodilo tudi, da 27. člen ZDen-B (prehodna določba, ki določa, da se določbe ZDen-B uporabljajo v še nepravnomočno končanih postopkih) ni v neskladju z Ustavo.

3.Ker pobudnica v sedaj obravnavani zadevi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno presojo, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Pri tem se sklicuje na razloge, navedene v odločbi št. U-I-326/98. Glede na navedbe v pobudi pa Ustavno sodišče zgolj pojasnjuje, da to, kar pobudnica želi doseči, ZDen že omogoča. Člen 12 namreč določa, da je upravičenec do denacionalizacije zakonec ali dedič prvega dednega reda, če oseba iz 9. člena ZDen ni upravičenec po tem zakonu.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj