Jedro

Tožnik je k zahtevku za izplačilo sredstev predložil račun, ki izkazuje porabo sredstev v nasprotju z javnim razpisom, zaradi česar je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja tožnikov zahtevek že na podlagi predložene listinske dokumentacije upravičeno zavrnila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožniku je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) z odločbo o pravici do sredstev št. 3310-534/2010/19 z dne 30. 1. 2012 odobrila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev v višini do 14.223,75 EUR za sofinanciranje iz ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu (Uradni list RS, št. 49/2010, v nadaljevanju Javni razpis). Z izpodbijano odločbo z dne 28. 5. 2012 je bil tožniku zahtevek za izplačilo sredstev, o katerih je bilo odločeno v odločbi z dne 30. 1. 2012, zavrnjen. Prvostopni organ je ugotovil, da je tožnik pri predložitvi zahtevka za izplačilo Agenciji prešel prag enostavne naložbe (50.000,00 EUR skupne vrednosti načrtovanih naložb v okviru iste vloge brez DDV). Tožniku je bila namreč odobrena naložba v nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme – traktor kolesni 30 kW ali več. K vlogi za prijavo na Javni razpis je tožnik priložil predračun za traktor Steyr 4085 Kompakt – moč motorja 63 kW v znesku 56.895,00 z DDV in 47.412,50 brez DDV. Nadalje je bilo na podlagi zahtevka za izplačilo prejetega dne 1. 3. 2012 in dopolnitve zahtevka prejete dne 15. 5. 2012 ugotovljeno, da je tožnik kupil močnejši kakor tudi dražji traktor, in sicer traktor Deutz Fahr Agrotron K 410 z močjo motorja 73 kW v znesku 60.696,11 EUR z DDV in 50.580,09 EUR brez DDV. Do sporne vrednosti traktorja, ki sega preko praga enostavne naložbe, je torej prišlo po krivdi upravičenca, kot to določa Javni razpis v šestem odstavku poglavja 4/III: Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevkov za izplačilo sredstev. Na osnovi tega je prvostopni organ tožnikovo vlogo zavrnil. Tožeča stranka je vložila tožbo v tem upravnem sporu zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. V tožbi tožnik navaja, da je prvotno vložil vlogo za odobritev sredstev za traktor, ki je imel manjšo moč, kasneje pa se je zaradi sprememb na kmetijskem gospodarstvu odločil, da potrebuje nekoliko močnejši traktor. V zahtevku za sofinanciranje je navedel traktor v vrednosti 46.660,04 EUR brez DDV. Nato je kupil močnejši traktor in druge znamke, vendar pa po tožnikovem mnenju takšna sprememba predmeta naložbe še vedno ustreza določbam Javnega razpisa ter nikakor ne presega okvirjev enostavne naložbe. Tožnik poudarja, da je iz specifikacije spornega računa razvidno, da se je vrednost njegove naložbe celo zmanjšala za 752,46 EUR. Pravilen znesek cene traktorja je namreč 46.660,04 EUR brez DDV, kar je jasno navedeno na računu. Dodatno opremo traktorja pa je pri ponudniku strojev kupil istočasno kot traktor, zato je prodajalec na računu zapisal tudi slednjo. Ker pa je z vlogo na javni razpis zahteval zgolj sofinanciranje traktorja, lahko trdi, da je znesek 50.580,09 EUR brez DDV, kot ga je ugotovila Agencija, napačen. Tožnik meni, da sporne določbe VI. Poglavja 4/III iz Javnega razpisa ni potrebno uporabljati, saj do povečanja vrednosti ni prišlo. Tožnik še nadalje ugotavlja, da resnično dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno ter da je bilo potem na to stanje napačno uporabljeno materialno pravo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da je tožnik kupil za 10 kW zmogljivejši traktor, ki je bil za 3.067,59 EUR dražji od prvotno načrtovanega v vlogi, brez upoštevanja dodatne opreme v višini 3.920,05 EUR brez DDV. Agencija poudarja, da je po krivdi tožnika prišlo do povečanja vrednosti preko praga enostavne naložbe. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev, odobrenih z odločbo o pravici do sredstev, zavrnila sklicevaje na 56. člen Zakona o kmetijstvu (ZKme-1), ki v četrtem odstavku določa, da se zavrne zahtevek za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev. Javni razpis Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu med drugim določa, da če je pri predložitvi zahtevka upravičenca za enostavne naložbe prišlo do povečanja vrednosti naložbe preko praga za enostavne naložbe (50.000,00 EUR skupne vrednosti načrtovanih naložb v okviru iste vloge brez DDV) zaradi dviga cen na trgu, ki je nastalo v obdobju od vložitve vloge do predložitve zahtevka za izplačilo sredstev, potem se šteje, da je zahtevek upravičen do izplačila podpore, če so izpolnjeni vsi ostali pogoji za izplačilo sredstev. V kolikor pa je prišlo do povečanja vrednosti enostavne naložbe preko 50.000,00 EUR skupne vrednosti načrtovanih naložb brez DDV, po krivdi upravičenca (na primer nakup druge kmetijske mehanizacije ipd.), potem se šteje, da vloga ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa in ni upravičena do podpore.

V predmetni zadevi ni sporno, da je tožnik k vlogi za odobritev sredstev pri prijavi na Javni razpis priložil predračun za traktor Steyr 4085 Kompakt – moč motorja 63 kW v znesku 56.895,00 z DDV oziroma 47.412,50 EUR brez DDV ter da je bila odločba o dodelitvi sredstev z dne 30. 1. 2012 izdana na podlagi tega predračuna. Prav tako je nesporno, da je iz zahtevka za izplačilo, ki ga je Agencija prejela 1. 3. 2012, razvidno, da je tožnik kupil drugačen traktor, in sicer druge znamke ter večje moči: Deutz Fahr Agrotron K 410 z močjo motorja 73 kW v znesku 60.696,11 EUR in 50.580,09 EUR brez DDV. Sodišče ob presoji konkretne zadeve poudarja, da gre pri dodeljevanju nepovratnih sredstev na področju kmetijske politike do strogo formalnega postopka, vsled katerega se želi zagotoviti transparentno porabo evropskih sredstev. Tožnik je podpisal zahtevek za sofinanciranje nakupa kmetijske opreme ter Agenciji predložil določen predračun. Že iz odločbe o dodelitvi sredstev z dne 30. 1. 2012, na osnovi katere je potem tožnik na Agencijo vložil zahtevek za izplačilo, je razvidno, da je originalni izvod računa, na katerem je specificirana nakupljena oprema, izjemno pomemben dokument, ki omogoča preverjanje istovetnosti zahtevanih in kasneje tudi kupljenih strojev ter njihove vrednosti. Na predloženem računu (priloga A3) je razvidna postavka : skupaj vrednost računa brez DDV – 50.580,09 EUR, kar presega vrednost enostavne naložbe. Pri tem sodišče zavrača tožnikov ugovor, da je pač na isti dan kupil še neko dodatno opremo in je zato obe postavki dal prodajalec na isti račun. Javni razpis je določal postopek v zvezi z vlaganjem zahtevkov za izplačilo sredstev. V skladu s šestim odstavkom poglavja 4/III je moral upravičenec k zahtevku za izplačilo sredstev predložiti originalni izvod računa in dokazilo o plačilu. Tožnik je k svojemu zahtevku predložil sporni račun (priloga A3), ki izkazuje porabo sredstev v nasprotju z Javnim razpisom, zato je Agencija tožnikov zahtevek že na podlagi predložene listinske dokumentacije upravičeno zavrnila.

Sodišče zato kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da je bilo v zadevi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in da so bila kršena pravila postopka.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.