Jedro

Materialnopravno zmoten je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka prevzela pravdo z dnem, ko je sodišče prejelo njeno pooblastilo odvetniku. Iz pooblastila namreč izhaja, da tožeča stranka odobrava pravdna dejanja njenega pooblaščenca od vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ta pa je bil vložen dne 17.5.1999, zato je šteti, da je pravdo prevzela z dnem vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Ugotovi se, da je bil pravdni postopek prekinjen od 30.12.1998 in se je nadaljeval z dnem 17.5.1999". Pritožbeni stroški drugotožene stranke so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil pravdni postopek z dnem 30.12.1998 prekinjen zaradi prenehanja tožeče stranke in da se je nadaljeval z dnem 10.5.2001, ko je tožeča stranka S. d.d. pravdo prevzela. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila drugotožena stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je delno utemeljena. Materialnopravno zmoten je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka S. d.d. prevzela pravdo z dnem, ko je sodišče prejelo njeno pooblastilo odvetniku - to je 10.5.2001. Iz pooblastila (list. št. 57) namreč izhaja, da tožeča stranka odobrava pravdna dejanja njenega pooblaščenca od vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ta pa je bil vložen dne 17.5.1999 (list. št. 19), zato je šteti, da je pravdo prevzela z dnem vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Drugačno stališče bi imelo za posledico neučinkovitost pravdnih dejanj sodišča vse od začetka prekinitve postopka 30.12.1998 do 10.5.2001, torej tudi sklepa sodišča z odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 23.11.2000, vročitve le-tega pravdnim strankam ter posledično pritožbe tožeče stranke zoper ta sklep (prim. drugi in tretji odstavek 207. člena ZPP). Zmotno pa je stališče pritožnika, da je sedanja tožeča stranka kot pravni naslednik prvotno tožeče stranke z dnem pripojitve slednje k S. d.d., (sedaj tožeči stranki) z dnem 30.12.1998 po samem zakonu vstopila tudi v procesne pravice prvotno tožeče stranke. Z dnem pripojitve 30.12.1998 je sedanja tožeča stranka prevzela le materialnopravne pravice in obveznosti pripojene ji družbe (prvotno tožeče stranke), ne pa tudi procesnih. Zaradi prenehanja prvotno tožeče stranke je bil pravdni postopek prekinjen že po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), od pravnega naslednika "preminule" tožeče stranke pa je glede na določilo prvega odstavka 208. člena ZPP odvisno, kdaj bo prevzel prekinjeni postopek. Če je sedanja tožeča stranka kot pravni naslednik prvotno tožeče stranke za zastopanje pooblastila istega odvetnika, ki je zastopal tudi prvotno tožečo stranko, pri tem pa tudi opredelila njegova (pred danim mu pooblastilom) opravljena pravdna dejanja, ki jih odobrava, ni mogoče govoriti o zlorabi procesnih pravic tožeče stranke. Zaradi materialnopravno zmotne odločitve prvostopenjskega sodišča o dnevu nadaljevanja postopka je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno iz dispozitiva tega sklepa. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da bo vprašanje pasivne legitimacije drugotožene stranke sodišče presojalo šele ob meritornem obravnavanju tožbenega zahtevka, ki pa presega okvir odločanja o procesnem vprašanju zastoja postopka zaradi prekinitve po izpodbijanem sklepu. V pritožbi zatrjevano dejstvo prenehanja prvotožene stranke dne 13.12.2000 pa bo lahko nadaljnja procesna ovira za nadaljnje vodenje postopka zoper prvotoženo stranko. O morebitni prekinitvi postopka zoper njo pa bo odločalo prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče je še odločilo, da so pritožbeni stroški drugotožene stranke nadaljnji stroški postopka, o katerih bo odločalo prvostopenjsko sodišče istočasno z odločitvijo o tožbenem zahtevku.