Jedro

Zadeva, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi meril javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih gospodarskih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

Če revident kot pogoj za dovoljenost revizije uveljavlja odstop izpodbijane sodbe od sodne prakse Vrhovnega sodišča, se mora odstop nanašati na pravno vprašanje, od katerega je odvisna (vsebinska) odločitev v zadevi.

Zelo hudih posledic ni mogoče izkazovati z nepridobitvijo zgolj pričakovanih sredstev.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) po odvetnikih vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z vsemi tremi točkami drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 6. 4. 2009, ki zaradi nedoseganja zadostnega števila točk tožeči stranki ni odobrila dodelitve sredstev na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2008 za mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

6. V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi meril javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih gospodarskih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis in posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri podjetja, ki bo oziroma ne bo deležno sofinanciranja (neposrednih subvencij) nakupa nove tehnološke opreme iz evropskih sredstev in sredstev RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba pričakovane višine sredstev, za katera se je revidentka potegovala z vlogo na javni razpis. Enako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v zadevi X Ips 143/2010 z dne 19. 5. 2011. Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.

7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

9. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, poleg tega pa izpodbijana sodna odločba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Pri tem navaja le, da gre za nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva in pravico do enakopravnega obravnavanja, za odstop od izvajanja argumentiranih dokaznih predlogov oziroma izjasnitve o njih, od obveznosti oprave glavne obravnave in bistven odstop od standardov, ki jih je v zvezi z razumno obrazložitvijo in nearbitrarnim sojenjem postavilo Vrhovno sodišče. V zvezi z zatrjevanim odstopom od sodne prakse citira nekatere zadeve Vrhovnega sodišča. 10. S tem revidentka pomembnega pravnega vprašanja, bistvenega za odločitev v obravnavani zadevi, katere vsebina je presoja izpolnjevanja pogojev javnega razpisa za dodelitev subvencije, ni izpostavila na zahtevani način. Opredelila ga je le na načelni ravni, prav tako pa tudi ni opisala njegovega pomena za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse. Če revident kot pogoj za dovoljenost revizije uveljavlja odstop izpodbijane sodbe od sodne prakse Vrhovnega sodišča, se mora odstop nanašati na pravno vprašanje, od katerega je odvisna (vsebinska) odločitev v zadevi. Ker v obravnavani zadevi glede na navedeno takšno vprašanje ni bilo izpostavljeno, revidentka tudi ne more uspeti s sklicevanjem na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede zgoraj navedenih vprašanj, s katerim dejansko pojasnjuje revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 in ne pogoj za dovoljenost revizije. Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice so nedefiniran pravni pojem, zato jih je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer X Ips 201/2009), mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude in to tudi izkazati.

12. Tega revidentka ni storila, saj zatrjuje le, da je bila zaradi izpodbijane odločitve neposredno prikrajšana za 34.800,00 EUR, poleg tega pa ji nastaja še dodatna škoda iz naslova izgubljenega dobička, ki jo ocenjuje na cca. 10.000,00 EUR letno. Ti zneski so glede na obseg poslovanja in dohodke tožeče stranke znatni oziroma bistveni in njihov izpad zanjo predstavlja hude posledice, izpodbijana odločitev pa je stranki tudi onemogočila gospodarsko pobudo.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča je pridobitev sredstev, za katera je revidentka kandidirala na javni razpis, negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati z nepridobitvijo zgolj pričakovanih sredstev (smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več primerih, na primer X Ips 535/2007, X Ips 149/2009, X Ips 201/2009 in X Ips 334/2009). Glede na navedeno revizija tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

14. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Ker je revizija zavržena, revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).