Jedro

Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da statusna združitev in bilančni prevzem premoženja pripojenih zadrug ni podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč v smislu citiranega Navodila. Na podlagi 16. člena ZSKZ in 5. člena Navodila je na toženki trditveno in dokazno breme, da je nepremičnine pridobila odplačno, torej, da je bilo zanje plačano nadomestilo oziroma odškodnina, ki je presegla 30 % vrednosti nepremičnine.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Toženka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da so nepremičnine, navedene v I. točki izreka, postale last Republike Slovenije in ugotovilo, da je vknjižba lastninske pravice v toženkino korist na nepremičninah, navedenih v II. točki izreka, neveljavna in da se pri teh nepremičninah izbriše vpis lastninske pravice v toženkino korist ter se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje nepremičnin, kot ga je zemljiška knjiga izkazovala pred vpisom lastninske pravice v toženkino korist. Zavrnilo je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice v toženkino korist na nepremičninah, navedenih v IV. točki izreka, neveljavna ter da se na teh nepremičninah izbriše vpis lastninske pravice v toženkino korist, ter zavrnilo tožbeni zahtevek na izstavitev zemljškoknjižne listine, s katero se bo dovolila vknjižba lastninske pravice v tožničino korist na nepremičninah, navedenih v VI. točki izreka, ter toženki naložilo, da je dolžna nepremičnine, navedene v točki I. izreka, izročiti v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) ter opustiti vsa nadaljnja poseganja v nepremičnino. Odločilo je, da je toženka v roku 15 dni dolžna povrniti tožnici 3.592,58 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženkini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka razveljavilo ter v tem obsegu tožbo zavrglo, v preostalem delu pa je toženkino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

**Povzetek revizijskih navedb**

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter tožnici naloži plačilo toženkinih stroškov revizijskega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je toženka imela na dan 28. 3. 1992 pravico uporabe spornih nepremičnin. Uveljavlja kršitve po prvem odstavku 331. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica bi morala dokazati svojo trditev, da je toženka nepremičnine pridobila neodplačno in bi morala dokazati obstoj darilne pogodbe ali kakšen drug brezplačen način prenosa premoženja, sicer je tožba nepopolna. Tožnica je na naroku 28. 6. 2011 predlagala izvedenca kmetijske stroke, ki naj bi ocenil (ne)odplačnost pridobitve spornih nepremičnin, vendar izvedenec tega ni mogel ugotoviti, zato bi sodišče moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ) ni posegel v določbe Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad), saj zakon ne more veljati za nazaj. Sodišči sta nepravilno in retroaktivno uporabili podzakonski akt - Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma občine (v nadaljevanju Navodilo), ki je bilo sprejeto na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ. V 74. členu ZZad namreč niso omenjena nobena merila o (ne)odplačnosti, Navodilo pa tudi ne omenja tržne vrednosti, saj tržnih cen v obdobju družbene lastnine ni bilo. Toženka je vse nepremičnine pridobila na osnovi pripojitve takratnih kmetijskih zadrug ..., za kar je predložila vse listine, njihova vsebina pa ni bila prerekana. Nepravilen je zaključek sodišč, da statusna združitev in bilančni prevzem premoženja pripojenih zadrug ni podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč v smislu Navodila, saj gre pri pripojitvi za odplačen prevzem, ker je toženka prevzela poleg pravic tudi obveznosti. Toženka je predložila tudi razne kreditne pogodbe, pogodbe o posojilu in obvestila takratne Komunalne banke Ljubljana, ki prav tako dokazujejo odplačen prevzem.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

**Sporno vprašanje**

5. Med pravdnima strankama je sporno, katera od njiju je v postopku lastninjenja zadružnih nepremičnin pridobila lastinsko pravico. Tožnica je uveljavljala, da so bile sporne nepremičnine kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini, ki jih je toženka pridobila na neodplačen način, zato je tožnica po 74. členu ZZad v povezavi s 14. členom ZSKZ postala lastnica teh nepremičnin. Toženka pa je zatrjevala, da je sporne nepremičnine pridobila na odplačen način, ker jih je pridobila s statusno združivijo in bilančnim prevzemom premoženja pripojenih posameznih manjših zadrug, ki so imele do uveljavitve ZZad pravico uporabe na osnovi takrat veljavnih pravnih poslov.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

6. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili (v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP1 je Vrhovno sodišče na te ugotovitve vezano), da se je toženka kot lastnica oziroma solastnica spornih nepremičnin vknjižila v zemljiško knjigo na podlagi tedaj veljavnega Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL). Toženka ni niti zatrjevala niti dokazala, da bi za sporne nepremičnine, ki jih je pridobila s statusno združitvijo in bilančnim prevzemom premoženj pripojenih zadrug, plačala nadomestilo oziroma odškodnino v višini več kot 30 % takratne vrednosti nepremičnin. Tega tudi ni dokazala s predložitvijo sklepov o pripojitvi in posojilnih pogodb. Slednje se ne nanašajo na pridobitev nepremičnin, ampak je bilo posojilo najeto za povsem druge namene.

**Presoja utemeljenosti revizije**

7. Revizija ni utemeljena.

8. Vrhovno sodišče se strinja z zaključkom nižjih sodišč, da je v postopku lastninjenja zadružnih nepremičnin lastninsko pravico pridobila tožnica, saj toženka ni dokazala, da je sporne nepremičnine pridobila odplačno.

9. Kot je toženki pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, je vprašanje lastninjenja nepremičnin, spornih v obravnavani zadevi, urejeno v določbah 74. člena ZZad2, ki predstavlja materialno podlago za njihovo lastninjenje in ki so kot kriterij razlikovanja za pridobitev lastninske pravice pri prehodu iz sistema družbene lastnine v klasična lastninskopravna razmerja določile (ne)odplačnost pridobitve. Nepremičnine v družbeni lastnini so z uveljavitvijo ZZad ex lege postale last zadruge, razen če so bile pridobljene neodplačno. V primeru neodplačne pridobitve pa so te nepremičnine postale last Republike Slovenije. Takšna ureditev je prestala ustavosodno presojo.3

10. Po drugem odstavku 14. člena ZSKS so se na Sklad prenesla kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki so postali last Republike Slovenije tudi po drugih predpisih, torej tudi na podlagi ZZad. Upravljalci teh zemljišč (med njimi je bila tudi toženka) so morali na tej podlagi in na podlagi prvega odstavka 16. člena ZSKZ ta zemljišča prenesti na Sklad ter mu predložiti bilanco po stanju 31. 12. 1992 skupaj z urejeno dokumentacijo za ta kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Kaj šteje za urejeno dokumentacijo, je na podlagi pooblastila iz sedmega odstavka 16. člena ZSKZ določeno v Navodilu, ki v 5. členu določa tudi, katere nepremičnine so bile pridobljene neodplačno4. 11. Sodna praksa se je že izrekla o vprašanjih, 1.) ali so sodišča pri odločanju vezana na omenjeno Navodilo kot podzakonski predpis in 2.) ali Navodilo velja tudi za nepremičnine, ki so bile olastninjene po določbah ZZad. Na obe vprašanji je sodna praksa odgovorila pritrdilno5. Glede prvega poudarja, da so sodniki pri odločanju na podlagi 125. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) res vezani le na ustavo in zakon, kar pa ne pomeni, da podzakonskih predpisov ne upoštevajo. Njegovo uporabo lahko odklonijo le, če tak predpis nasprotuje ustavi ali zakonu (exceptio illegalis). Kot kriterij za opredelitev odplačnosti je v predpisih, ki urejajo denacionalizacijo, na več mestih določeno nadomestilo v višini 30 % vrednosti premoženja.6 Določba 5. člena Navodila vsebinsko torej sledi ostalim predpisom, ki se nanašajo na ureditev razmerij pri odpravi krivic in prehodu v nova lastninskopravna razmerja, zato je po oceni Vrhovnega sodišča skladna z ustavo in zakonom. Zavzeto je že bilo stališče, da odplačnosti ravno zaradi posebnosti ureditve pri lastninjenju ni mogoče enačiti z odplačnostjo po splošnih pravilih obligacijskega prava. V zvezi z drugim vprašanjem sodna praksa opozarja, da je bilo Navodilo sicer sprejeto na podlagi določb ZSKZ, vendar velja tudi za nepremičnine, ki jih je Republika Slovenija pridobila na podlagi drugih predpisov (drugi odstavek 14. člena ZSKZ), torej tudi na podlagi ZZad. Poleg tega se Navodilo v uvodu sklicuje ravno na določbo 74. člena ZZad, ki ureja lastninjenje spornih nepremičnin. Vrhovno sodišče zato ne vidi utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi lahko odklonilo uporabo 5. člena Navodila, ki ureja vprašanje odplačnosti pridobitve nepremičnin.

12. Toženka tudi nima prav, da je bilo trditveno in dokazno breme o toženkini neodplačni pridobitvi spornih nepremičnin na tožnici, ker je nepremičnine pridobila s statusno združitvijo in bilančnim prevzemom premoženja pripojenih zadrug, kar po toženkinem stališču že samo po sebi pomeni, da jih je pridobila na odplačen način. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da statusna združitev in bilančni prevzem premoženja pripojenih zadrug ni podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč v smislu citiranega Navodila. Na podlagi 16. člena ZSKZ in 5. člena Navodila je tako na toženki trditveno in dokazno breme, da je nepremičnine pridobila odplačno, torej, da je bilo zanje plačano nadomestilo oziroma odškodnina, ki je presegla 30 % vrednosti nepremičnine7. Uveljavljane revizijske kršitve po prvem odstavku 331. člena ZPP in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP so zato neutemljene. Z revizijskimi navedbami, da odplačni prevzem dokazujejo predložene kreditne pogodbe, pogodbe o posojilu in obvestila takratne Komunalne banke Ljubljana, pa toženka skuša izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje, kar na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP). Nižji sodišči sta namreč ugotovili, da se predložene posojilne pogodbe ne nanašajo na pridobitev nepremičnin, ampak je bilo posojilo najeto za povsem druge namene.

**Odločitev o reviziji in stroških postopka**

13. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče toženkino revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člena ZPP).

**Odločitev o stroških postopka**

14. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker toženka z revizijo ni uspela, do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 O procesnih vprašanjih je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, se pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). Novela je bila uveljavljena 14. 9. 2017, sodišče prve stopnje pa je v konkretnem primeru sodbo izdalo pred tem. 2 Premoženje obstoječih zadrug in delovnih organizacij kooperantov, temeljnih organizacij v zadrugah, katerih sklep o izločitvi ni postal veljaven, sestavljenih zadrug in zadružnih zvez postane zadružno premoženje (prvi odstavek 74. člena ZZad). Ne glede na določbe prejšnjega odstavka postanejo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavka pridobile na neodplačen način, z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije in se prenesejo v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (drugi odstavek 74. člena ZZad). 3 Odločba ustavnega sodišča št. U-I-78/93. 4 Po prvem odstavku 5. člena Navodila se za nepremičnine, pridobljene na neodplačen način, štejejo: nepremičnine, pridobljene s podržavljanjem v smislu predpisov o denacionalizaciji, ki so bile s ali po podržavljenju brezplačno dodeljene v uporabo, upravljanje oziroma razpolaganje upravljalcem; nepremičnine, s katerimi je upravljalec upravljal oziroma razpolagal oziroma jih uporabljal neodplačno brez pravnega naslova;nepremičnine agrarnih in njim podobnih skupnosti; nepremičnine iz 1. do 3. točke tega odstavka, za katere je organ, ki jih je podržavil, oziroma upravljalec plačal odškodnino do 30 % takratne vrednosti; nepremičnine, kupljene z interventnimi sredstvi Republike Slovenije oziroma občin, oziroma iz sredstev odškodnin (prej prispevkov in še prej davkov) po predpisih o kmetijskih zemljiščih; nepremičnine, kupljene iz kupnin oziroma zakupnin za odprodane oziroma v zakup dane nepremičnine; nepremičnine, pridobljene po predpisih o preživninskem varstvu kmetov, če so bila sredstva zagotovljena po 5. in 6. točki tega odstavka;nepremičnine, pridobljene z zamenjavo za nepremičnine po prejšnjih točkah; druge nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom odškodnine več kot 30 % takratne vrednosti nepremičnine. 5 Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 166/2006 z dne 12. 6. 2008. 6 Primerjaj 4. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), prvi odstavek 72. člena ZDen, 90. člen ZDen. 7 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 308/2013 z dne 16. 7. 2015.