Jedro

Tožnica v obravnavani zadevi ne izpolnjuje finančnega kriterija, ki je kot pogoj za dodelitev BPP določen v 13. členu ZBPP. V zadevi namreč ni sporno, da njen solastniški delež na stanovanjski hiši znaša 42.432,67 EUR in da v njej ne živi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 29. 2. 2012, in sicer kot oprostitev plačila stroškov postopka (razen sodnih taks) v pravdnem postopku VII Pg 862/2012, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica do 1/3 lastnica nepremičnine parc. št. 979/28 k.o. …, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo, v kateri ne živi. Po podatkih iz registra GURS znaša njena vrednost 127.298,00 EUR. Ker vrednost tožničinega solastninskega deleža presega mejni znesek iz petega odstavka 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), to je 13.780,00 EUR, v zadevi ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je bil odločanju uporabljen ZUJF, ki v času vložitve prošnje za BPP še ni obstajal. Meni, da so ji s tem kratene pravice iz 15. in 22. člena Ustave RS. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je pojasnjeno, zakaj tožnica v obravnavani zadevi ne izpolnjuje finančnega kriterija, ki je kot pogoj za dodelitev BPP določen v 13. členu ZBPP (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zadevi namreč ni sporno, da njen solastniški delež na stanovanjski hiši znaša 42.432,67 EUR in da v njej ne živi.

Na navedeno ne more vplivati tožbeni očitek, da ZUJF v času vložitve prošnje še ni veljal. V skladu z načelom zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se pri odločanju v upravni zadevi uporabijo predpisi, veljavni v času odločanju. ZUJF je v 251. členu določil, da začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 31. 5. 2012, medtem ko je bila izpodbijana odločba izdana 26. 2. 2013. Ne glede na navedeno sodišče še pojasnjuje, da je tudi Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) v 4. členu, ki je prenehal veljati z dnem uveljavitve ZUJF (247. člen ZUJF), določal znesek 13.780,00 EUR kot vrednost premoženja, ki ne sme biti dosežena oziroma presežena za uveljavljanje socialnovarstvenih prejemkov (peti odstavek 4. člena). To pa je kriterij, ki se upošteva pri ugotavljanju, ali je oseba glede na svoj finančni položaj upravičena do BPP (13. člen ZBPP). Glede na navedeno je neutemeljeno tudi zatrjevanje kršitev ustavnih pravic.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.