Jedro

Po prepričanju pritožbenega sodišča je treba pri uporabi določbe 286.a člena ZPP strankam ob pozivu postaviti tudi določne zavezujoče roke, pod grožnjo prekluzije. Pri tem mora sodišče podati konkretne in usmerjene pozive. V nasprotnem primeru bi bilo ravnovesje med pravico do izjave in načelom ekonomičnosti porušeno na škodo pravice do izjave. Opozorilo, v katerem sodišče zgolj citira zakonske določbe 286.a člena ZPP in postavi zahtevo, da mora biti pripravljalna vloga vložena pravočasno pred prvim narokom, da zaradi zagotovitve pravice nasprotni stranki do izjavljanja narok ne bo preložen, je premalo določeno in ne more povzročiti posledice, da se pripravljalna vloga ne upošteva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, naj toženka tožnici plača: znesek 1.248,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2019, znesek 3.599,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2019 in znesek 1.730,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2019, vse do plačila. Obenem je tožnici naložilo, da mora toženki za pravdne stroške plačati 949,50 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pravočasno pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožencu pa naloži, da tožniku povrne pritožbene stroške. Priglaša stroške s pritožbo.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi trditvenega in dokaznega gradiva, za katerega je ocenilo, da sta ga pravdni stranki zagotovili še pravočasno. Sodišče ni upoštevalo pripravljalne vloge, ki jo je tožeča stranka poslala sodišču dva dni pred narokom. Na prvi narok za glavno obravnavo sta bili namreč stranki povabljeni že pet mesecev vnaprej. Skupaj s standardnim vabilom jima je sodišče poslalo dopis, v katerem ju je opozorilo na zakonsko ureditev, ki velja vse od novele ZPP-D. Po mnenju prvostopenjskega sodišča specifično součinkovanje četrtega s petim odstavkom 286.a člena ZPP posega v sporočilo prvega odstavka 286. člena ZPP (in ga pomembno spreminja, četudi besedilo določbe ni bilo spremenjeno), skladno s katerim mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. Pri navedenem dopisu ni šlo za „pisno materialno procesno vodstvo“ v smislu prvega odstavka 286.a člena ZPP, katerega pravna posledica je lahko prekluzija podajanja navedb in predlaganja dokazov celo pred prvim narokom, ki mora biti osredotočeno na posamezno konkretno vprašanje in ne sme biti splošno. Dopis sodišča, poslan strankama skupaj z vabilom na prvi narok, je bil splošen. Njegova funkcija pa je korigirati in nevtralizirati neprecizno sporočilo iz standardnega vabila, ki strankama zagotavlja, da bosta še na prvem naroku mogli povsem prosto in neovirano navajati novote. Od novele ZPP-D dalje je po mnenju prvostopenjskega sodišča glede na četrti in peti odstavek 286.a člena ZPP dopustno, da stranki skozi postopek zagotavljata novo procesno gradivo, toda s pomembno omejitvijo, da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. Določba ne razlikuje prvega od ostalih narokov. Na tej procesnopravni podlagi je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da je bila tožničina vloga, izročena nekaj dni pred glavno obravnavo, prepozna in ravno toliko obsežna, da je toženka prosila za rok za odgovor, kar vse bi terjalo nov narok. Sodišče prve stopnje zato navedb in dokazov iz pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 17. 8. 2021 ni upoštevalo, tožbeni zahtevek pa je zavrnilo zaradi neobstoja pasivne stvarne legitimacije.

6. Pritožbeno sodišče ne soglaša z zgoraj povzetim razlogovanjem prvostopenjskega sodišča glede pomena specifičnega součinkovanja četrtega s petim odstavkom 286.a člena ZPP. Po prepričanju pritožbenega sodišča je trenutek, do katerega lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze v postopku, v skladu z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP načeloma prvi narok za glavno obravnavo. Izjemoma nastopi prekluzija glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov pred prvim narokom za glavno obravnavo, če sodišče izvaja materialno procesno vodstvo v skladu z 285. členom ZPP pisno pred pripravljalnim narokom oziroma pred prvim narokom za glavno obravnavo oz. ustno ali pisno na naroku (drugi odstavek 286. člena in prvi odstavek 286.a člena ZPP). V skladu z drugim odstavkom 286.a člena ZPP lahko sodišče strankam določi rok, v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo. Po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče precenjuje domet četrtega odstavka v povezavi s petim odstavkom 286.a člena ZPP, katerega namen je ureditev možnosti vložitve pripravljalnih vlog po pripravljalnem naroku brez poziva sodišča.1

7. Zagotovitev koncentracije glavne obravnave je eden od instrumentov za pospešitev in ekonomičnost postopka, za katero nosita odgovornost tako stranki kot sodišče. 286. in 286.a člen ZPP dajeta sodišču možnost razširitve prekluzij navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov na čas pred prvim narokom, tako da se lahko postopek eventuelno konča že na prvem naroku. Vendar je treba po stališču pravne teorije v tem primeru fazo materialnega procesnega vodstva prestaviti na čas pred glavno obravnavo in stranki s pisnimi pozivi spodbuditi k dodatnim navedbam, dopolnitvam, pojasnilom in predložitvi listin. Druga možnost pa je, da se sodišče odloči, da bo pripravljalni narok (prej poravnalni narok) razpisalo ločeno od prvega naroka za glavno obravnavo in da bo na pripravljalnem naroku strankam takšen poziv podalo ustno.2

8. Prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da se o prepoznem izjavljanju na prvem naroku sodna praksa še ni poenotila, in primeroma navaja odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 342/2013 in nekatere odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, iz katerih naj bi izhajalo enako razumevanje prekluzij, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče.3 Pritožbeno sodišče pripominja, da navedena odločba VSRS ne podpira enoznačno stališča sodišča prve stopnje, saj dopušča vloge, vložene v smislu 286. člena ZPP pravočasno, čeprav tik pred narokom, če ne odpirajo novih kompleksnejših vprašanj, ki bi bile presenečenje tako za stranko kot za sodišče in bi spor zasukale v neko povsem novo smer. Predmetna vloga tožeče stranke ne predstavlja take vloge, saj se nanaša na že odprto vprašanje, ali je toženka naročnica storitve, katere plačilo vtožuje tožnica. Pritožnica opozarja na sodno prakso, in sicer sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 531/2015, kjer je zavzeto drugačno stališče od predmetnega stališča prvostopenjskega sodišča. VSRS v odločbi II Ips 288/2015 opozarja na prožnost in sorazmernost sistema prekluzij po ZPP. Po prepričanju pritožbenega sodišča je treba pri uporabi določbe 286.a člena ZPP strankam ob pozivu postaviti tudi določne zavezujoče roke, pod grožnjo prekluzije. Pri tem mora sodišče podati konkretne in usmerjene pozive. V nasprotnem primeru bi bilo ravnovesje med pravico do izjave in načelom ekonomičnosti porušeno na škodo pravice do izjave. Opozorilo, v katerem sodišče zgolj citira zakonske določbe 286.a člena ZPP in postavi zahtevo, da mora biti pripravljalna vloga vložena pravočasno pred prvim narokom, da zaradi zagotovitve pravice nasprotni stranki do izjavljanja narok ne bo preložen, je premalo določeno in ne more povzročiti posledice, da se pripravljalna vloga ne upošteva. Na tak način sodišče ne more določiti prekluzivnega roka (prim. tudi 111. člen ZPP), ča naj bodo stranki zagotovljena ustrezna procesna jamstva. Po prepričanju višjega sodišča zato prvostopenjsko sodišče ne bi smelo zgolj opirajoč se na dopis z dne 11. 3. 2021 ne upoštevati pripravljalne vloge tožeče stranke. S tem, ko sodišče te vloge ni upoštevalo, je bila stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku in zagrešena bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (354. člen ZPP).

10. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Prvi odstavek 286.a člena ZPP določa, da lahko sodišče strankam pred pripravljalnim narokom ali na njem, kot tudi pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustnim na naroku naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predložijo listine, na katere so se sklicevale, se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih, podajo pisne izjave prič, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke, podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse, na katere se sklicujejo. Po določilu drugega odstavka cit. člena lahko sodišče po prejemu odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali izvedbi naroka strankam določi rok, v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo. Četrti odstavek 286.a člena ZPP določa, da določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravico stranke, da tudi brez poziva sodišča po pripravljalnem naroku predloži pripravljalne vloge. Te mora sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. Peti odstavek cit. člena določa, da se vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, in vloge, ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Enako velja za strankine navedbe na roku. 2 Prim. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom Aleša Galiča, 6., dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2017, str. 85. Da so stališča glede prekluzije na prvem naroku brez predhodne zagotovitve materialnega procesnega vodstva sporna, opozarja tudi starejša pravna teorija, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče, t.j. A.Galič v L. Ude in A. Galič.Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, GV Založba in Ur. lisr RS, Ljubljana 2010, stran 235. 3 VSL sodba in sklep I Cpg 1478/2010, sodba I Cpg 746/2019 in sodba V Cpg 436/2020.