Jedro

Nepravilna je razlaga, da se šteje, da je upnikova terjatev poplačana takrat, ko sekundarna organizacija za plačilni promet prenese sredstva na primarno organizacijo, kar pomeni na dolžnikov račun pri primarni organizaciji za plačilni promet. Upnik je poplačan šele takrat, ko primarna organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na njegov račun.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 30. 11. 2011, ustavi za dne 21. 3. 2012 plačanih 2.377,83 EUR.

II. Upnikovi stroški pritožbenega postopka se kot nadaljnji izvršilni stroški odmerijo na 12,24 EUR, ki jih mora plačati dolžnik v roku 8 dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višji stroškovni zahtevek se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 30. 11. 2011, pravnomočnim 18. 1. 2012, ustavilo za 29. 12. 2011 plačanih 601,63 EUR, 9. 1. 2012 plačanih 670,94 EUR, 10. 1. 2012 plačanih 151,53 EUR, 12. 1. 2012 plačanih 171,64 EUR, 16. 1. 2012 plačanih 37,79 EUR in 19. 1. 2012 plačanih 790,97 EUR.

2. Zoper sklep se je pravočasno po pooblaščenki pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi napačne uporabe določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Vztraja, da je bil poplačan dne 21. 3. 2012 v višini 2.377,83 EUR, ne pa v višini 2.424,50 EUR in ne v dneh, navedenih v izpodbijanem sklepu. Izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je poplačilo upnika izvedeno takrat, ko sekundarna organizacija za plačilni promet prenese sredstva na primarno organizacijo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma spremembo tako, da se izvršba ustavi za 21. 3. 2012 plačani skupni znesek 2.377,83 EUR, v preostalem delu pa se izvršba nadaljuje. Podredno zahteva povrnitev bančnih stroškov v višini 46,27 EUR. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je X, d.d. kot sekundarna banka z računa dolžnika na njegov račun pri N., d.d. kot primarni banki prenesla v času od 29. 12. 2011 do 19. 1. 2012 skupaj 2.424,50 EUR, primarna banka pa je 21. 3. 2012 poplačala upnika, pred tem pa iz nakazila, namenjenega upniku, poplačala bančne stroške po Tarifi N., d.d. Sodišče je štelo, da je bančne stroške poplačala iz upnikovih sredstev, in iz tega razloga zavrnilo upnikovo trditev, da je bila terjatev poplačana v znesku 2.377,83 EUR in ne v znesku 2.424,50 EUR.

5. Ob tako ugotovljenih dejstvih je sodišče prve stopnje materialnopravno nepravilno zaključilo, da je bil upnik poplačan v višini 2.424,50 EUR. Nepravilna je razlaga, da se šteje, da je upnikova terjatev poplačana takrat, ko sekundarna organizacija za plačilni promet prenese sredstva na primarno organizacijo, kar pomeni na dolžnikov račun pri primarni organizaciji za plačilni promet. Če sekundarna organizacija za plačilni promet prenese na račun dolžnika pri primarni organizaciji za plačilni promet denarna sredstva v znesku celotne terjatve, to pomeni, da prenehajo rubeži in prenosi sredstev z dolžnikovega računa pri sekundarni na račun pri primarni organizaciji za plačilni promet, ki o tem takoj obvesti upnika, sodišče in ostale organizacije za plačilni promet (drugi odstavek 145. člena ZIZ). Izvršba je še vedno v fazi rubeža denarnih sredstev na dolžnikovem računu pri primarni organizaciji za plačilni promet, upnik pa je poplačan šele takrat, ko primarna organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na njegov račun. Višje sodišče namreč ne najde nobenega utemeljenega, na določbe ZIZ oprtega, razloga za drugačno obravnavanje položaja upnika glede trenutka poplačila terjatve v primeru, ko se opravlja izvršba na denarna sredstva na računih pri več organizacijah za plačilni promet, ali pa le na računu pri eni.

6. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča se je sodišče prve stopnje napačno opredelilo do upnikovih trditev in dokaza v prilogi A10 spisa glede prejema zneska 2.377,83 EUR dne 21. 3. 2012 v zvezi z obvestilom N., d.d. z dne 4. 4. 2014, iz katerega tudi izhaja, da se je iz zarubljenih sredstev sklep o izvršbi izvrševal delno. Skupni znesek 2.424,50 EUR je bil v posameznih zneskih in času, ugotovljenem v izpodbijanem sklepu, le prenesen z računa dolžnika pri sekundarni organizaciji za plačilni promet na račun dolžnika pri primarni organizaciji za plačilni promet. Ni mogoče šteti, da so bili bančni stroški plačani iz upnikovih sredstev, kot se je nepravilno opredelilo sodišče prve stopnje, temveč so bili plačani iz dolžniku zarubljenih sredstev, na katerih je imel upnik zastavno pravico (tretji odstavek 107. člena v zvezi s četrtim odstavkom 138. člena in 136. členom ZIZ). Do vprašanja pravilnosti takšnega poplačila bančnih stroškov se višje sodišče ne opredeljuje, saj to ni predmet tega pritožbenega postopka.

7. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kot podlago za odmero stroškov je višje sodišče upoštevalo izpodbijani del sklepa (46,67 EUR) in ne celotne izterjevane terjatve. Poleg tega se na podlagi tar. št. 6002 Tarife Zakona o odvetniški tarifi prizna pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20% nagrade, znesek 20,00 EUR pa je najvišji znesek, ki ga je za ta namen mogoče priznati. Zaradi navedenega je višje sodišče zavrnilo upnikov stroškovni zahtevek preko 12,24 EUR.