Jedro

Upoštevajoč podatke, ki jih je o prometu na računih zbralo sodišče in toženčeva pojasnila pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri prihodkih na njegova računa ne gre za redne dohodke, ki bi trajno vplivali na njegov gmotni položaj in gmotni položaj položaj družine. Vendar tudi navedeni prihodki izkazujejo toženčev premoženjski položaj. Dejstvo, da je z nakazanimi sredstvi toženec razpolagal kakšnem mesec ali dva pred vložitvijo revizije, ni odločilno, saj je s svojim premoženjem dolžan racionalno razpolagati in skrbeti za poplačilo prevzetih oz. nastalih obveznosti, tudi taksnih obveznosti. Tudi dolgovi iz preteklosti in prevzete kreditne obveznosti so zato pri presoji gmotnega položaja lahko upoštevane le v omejenem obsegu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je toženec vložil hkrati z revizijo. Sodna taksa za revizijo znaša 4.875,00 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo oproščena plačila sodnih taks. Sklicuje se na sklep z dne 19. 5. 2016, izdan v izvršilni zadevi I 805/2016, s katerim je bil toženec (dolžnik) oproščen plačila 55,00 EUR sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi. Opozarja na protislovnost te in obravnavane odločitve. Ne glede na to, da gre za različni sodišči, za obe velja isti zakon. Razen tega je bil v obravnavani zadevi toženec oproščen plačila sodne takse za pritožbo zoper prvostopenjsko odločitev, čeprav je bil tedaj celo v boljšem premoženjskem stanju kot sedaj, ko ga bremenijo postopki prisilne izvršbe. Toženec ima težave z likvidnostjo, ker so mu zaradi pravnomočne sodbe, izdane v tej zadevi, blokirani vsi bančni računi. S sredstvi, ki bi jih prejel na račun, ne bi mogel razpolagati. Opozarja na izostanek pojasnila o nakazilih, ki naj bi jih toženec oz. njegova družina prejeli v času od decembra 2015 do marca 2016. Pri nakazilih ne gre za redne mesečne prihodke, ki bi tožencu omogočili plačilo sodnih taks in preživetje. Pi teh enkratnih nakazilih gre med drugim za povračilo stroškov prehrane in regresa (854,63 EUR in 1.499,40 EUR) za celo leto. Navedeno bi bilo treba šteti kvečjemu kot mesečni prihodek v višini 196,00 EUR (dvanajstina izplačanega). Enako velja za partnerkino nakazilo. Upoštevaje še plačo znaša toženčev dohodek 455,82 EUR, partnerkin pa 680,77 EUR. Z nakazanimi sredstvi družina ne razpolaga, saj so morali povrniti dolgove, nastale zaradi preživljanja, in si plačati najnujnejše življenjske potrebščine ter tekoče stroške. Bistveno je, da toženec s temi sredstvi v času vložitve revizije ni razpolagal in da ta nakazila ne predstavljajo rednih dohodkov. Toženčev edini redni dohodek sedaj in v bodoče je plača. Graja ugotovitev, da je toženec od decembra 2015 do marca 2016 poleg plače na bančni račun prejel še cca 4.600,00 EUR. Le 2.354,03 je zunanjih nakazil, ostalo pa je posojilo partnerke, vračilo materialnih stroškov delodajalca (gre za plačila, ki jih je toženec opravil v imenu in za račun družbe) ter za njegove lastne, zaradi trajnikov izvedene, pologe iz enega na drug račun. Sodišče je nakazila upoštevalo dvakrat: prvič kot nakazilo na transakcijski račun (plača, zavarovalnina …), nato pa ponovno kot toženčev osebni polog na drug transakcijski račun. Spregledano je, da je toženec pred pologom denar dvignil iz drugega računa. Zavarovalnina iz naslova življenjskega zavarovanja v višini 4.151,73 EUR ne predstavlja rednega prihodka, temveč izplačilo osemletnega varčevanja, ki ga je toženec zaradi dolgov in preživetja moral predčasno likvidirati. Z omenjenim zneskom toženec ob vložitvi revizije ni razpolagal. Iz bančnih podatkov je razvidno, da je dvignil znesek 4.000,00 EUR, kasneje pa opravil več pologov za potrebe plačevanja trajnikov, torej njunih življenjskih stroškov. Plačal je še stroške zaprtja dveh računov. B. banki je plačal 2.726,30 EUR dolga, da je lahko preprečil nastajanje zamudnih obresti in da je lahko račun zaprl. U. banki je iz naslova dolga plačal 418,62 EUR. Ugotovitev o mesečnem prihodku 1.000,00 EUR na družinskega člana je torej napačna. Toženec razen premoženja, ki ga je navedel v izjavi o premoženjskem stanju, nima prihrankov in premoženja večje vrednosti. Sedaj ima račune zaradi izvršbe blokirane in je plačilno nesposoben. Tožencu se onemogoča vložitev revizije in s tem pravica do izrednega pravnega sredstva ter poštenega sojenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravna podlaga za oprostitev plačila sode takse je navedena v peti in šesti točki izpodbijanega sklepa. V primeru, kot je obravnavni, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka za obravnavanje revizije, sodišče stranko v celoti ali delno oprosti plačila sodne takse, če bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. 11. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) omogoča tudi odlog ali obročno plačilo sodne takse.

5. Sodišče prve stopnje je sledilo podatkom iz izjave o premoženjskem stanju, da toženec in partnerka prejemata plači v višini 349,98 EUR in 623,93 EUR mesečno ter imata v lasti osebna avtomobila Volvo, letnik 1999 (vrednost 1.000,00 EUR) ter VW Tiguan, letnik 2010 (vrednost 13.700,00 EUR). Toženčeva partnerka je lastnica stanovanja oz. hiše, v kateri živi, vredne 163.745,00 EUR. Toženec preživlja hčeri, ki sta brez dohodkov in premoženja. Te podatke pritožnik sprejema tudi v pritožbenem postopku.

6. Podatke o nakazilih na toženčev bančni račun je zbralo sodišče s poizvedbami pri bankah. Ugotovilo je, da je v obdobju od decembra 2015 do marca 2016 toženec na bančna računa poleg plače prejel še nakazila v skupni višini cca 4.600,00 in 5.000,00 EUR, partnerka pa v tem obdobju poleg plače in otroškega dodatka še nakazila v višini cca 6.700,00 EUR. Sodišče je od bank prejelo podatke o namenu nakazil, pritožnik pa pojasnjuje, da gre pri teh nakazilih na njegov račun za regres, stroške prehrane za celo leto (854,63 EUR in 1.499,40 EUR) ter izplačilo osemletnega zavarovanja oz. zavarovalnino iz pogodbe o življenjskem zavarovanju (4.151,73 EUR), ostalo pa so: posojilo partnerke, vračilo materialnih stroškov delodajalca in lastni pologi). Pojasnil glede nakazil na partnerkin račun pritožnik ni podal. 7. Upoštevajoč podatke, ki jih je o prometu na računih zbralo sodišče in toženčeva pojasnila pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri prihodkih na njegova računa ne gre za redne dohodke, ki bi trajno vplivali na njegov gmotni položaj in gmotni položaj položaj družine. Vendar tudi navedeni prihodki izkazujejo toženčev premoženjski položaj. Dejstvo, da je z nakazanimi sredstvi toženec razpolagal kakšnem mesec ali dva pred vložitvijo revizije, ni odločilno, saj je s svojim premoženjem dolžan racionalno razpolagati in skrbeti za poplačilo prevzetih oz. nastalih obveznosti, tudi taksnih obveznosti. Tudi dolgovi iz preteklosti in prevzete kreditne obveznosti so zato pri presoji gmotnega položaja lahko upoštevane le v omejenem obsegu. Vsebine prihodkov na partnerkin račun pritožnik ni pojasnil. 8. Z analizo poslovnih dogodkov, katerih opis je v izpiskih iz računov (list. št. 258 in 267) podan kot „ gotovina, polog in dvig gotovine, A. A. – nakazilo, A. A. – polog na t.“ ni mogoče potrditi, da gre za prelaganje denarnih sredstev iz enega na drug račun. Iz podatkov o prometu je mogoče zaključiti, da je v obdobju od 1. 12. 2015 do 31. 3. 2016 toženec dvignil 4.000,00 EUR (isti dan, kot je prejel zavarovalnino 4.151,73 EUR) in 400,00 EUR, položil pa gotovino v zneskih dvakrat po 100,00 EUR, 1.000,00 EUR, 550,00 EUR in 500,00 EUR. Dvigi in pologi časovno niso usklajeni.

9. Pritožnik pa ni komentiral niti podatka, da je njegova partnerka družbenica, on pa direktor družbe X, d. o. o., ki je v letu 2015 dosegla bilančni dobiček v višini 60.796,00 EUR. Toženec in partnerka imata torej možnost izboljšati svoj gmotni položaj tudi z večjimi izplačili za njuno delo in z delitvijo dobička. Ker ni jasno, katere od dohodkov je sodišče upoštevalo v primerih, ko je bil toženec plačila taksne obveznosti oproščen, ni mogoče pritrditi pritožbenim trditvam o dosedanji drugačni razlagi predpisov in sodni praksi.

10. Rubež sredstev na toženčevem računu je posledica izida tega pravdnega postopka. Kot že rečno, mora toženec poskrbeti za poplačilo svojih obveznosti, tudi plačilo sodnih taks. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je oprostitev plačila taks namenjena le gmotno najšibkejšemu in socialno ogroženemu sloju prebivalstva. Tožnik, ki dohodke ima, mora poskrbeti za njihovo razporeditev tako, da bo svoje upnike poplačal. 11. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje prvostopenjskemu, da pogojev za oprostitev plačila sodne takse ni. Gre sicer za taksno obveznost, ki ni sorazmerna z rednimi dohodki toženca in partnerke, vendar oba poleg plače rokujeta tudi z drugimi denarnimi sredstvi, zato bo 4.875,00 EUR za plačilo taksne obveznosti toženec lahko zbral in sredstva, s katerimi se z družino preživlja, ne bodo znatno zmanjšana.

12. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a čl. ZPP.