Jedro

Predlagatelja v predlogu nista natančno konkretizirala niti enega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišče druge stopnje (po njunem mnenju) rešilo nezakonito. Prav tako je izostala nadaljnja utemeljitev predloga z obrazložitvijo nezakonite odločitve, navedbe pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščin, ki kažejo na pomembnost vprašanja (prim. vsebino 367.b člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika sta primarno zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku in izstavitev zemljiškoknjižne listine, s katero bo mogoč vpis lastninske pravice na vsakega tožnika do 1/2, temu pa dodala še zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja v posest (pct. 40.000,00 EUR). Podrejeno sta zahtevala razveljavitev pogodbe o preužitku in izstavitev zemljiškoknjižne listine, s katero bo mogoč vpis lastninske pravice na vsakega tožnika do ½ ter izpraznitev in izročitev stanovanja v posest (pct. 40.000,00 EUR).

2. Sodišče prve stopnje je oba tožbena zahtevka v celoti zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper navedeno odločitev sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja dvakratne prodaje nepremičnine. Le-to je za tožnika pomembno zaradi zagotovitve pravne varnosti, saj gre za ustavnopravno zavarovan institut zasebne lastnine, v katero je posegel nedobroverni toženec. Pomembnost vprašanja utemeljujeta tudi s tem, da izpodbijana odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. V nadaljevanju predlog navaja, da imata sodbi nižjih sodišč več napak, ki opravičujejo dopustitev revizije. M. D. je nepremičnino prodala in izročila tožnikoma kot prvima kupcema, zato je druga prodaja v nasprotju z moralo in prepovedana. Predlog povzema materialnopravna stališča o pravnih posledicah ponovne prodaje nepremičnine in o pojmu (ne)dobrovernosti, povzema ugotovitve in zaključke nižjih sodišč ter izraža nestrinjanje z dokazno oceno in dejanskimi ugotovitvami nižjih sodišč. Po mnenju predlagateljev toženec ni izkazal, nižji sodišči pa zmotno ugotovili, da naj bi tožnika od M. D. in Š. D. zahtevala vrnitev denarnega deleža pri nakupu stanovanja. Zgolj to, da naj bi pok. Š. D. zapisal, da je pripravljen vrniti denar, še ne pomeni, da gre za posojilo, kaj šele, da bi bil ta denar vrnjen. Šlo je le za navedbe toženca brez kakršnegakoli dokazila. Nižji sodišči nista pojasnili, kako sta na podlagi ugotovitve, da sta tožnika zahtevala vrnitev denarnega deleža, lahko zaključili, da je prišlo do razveze sporazuma. Dodaja, da sprememba volje ene od pogodbenih strank v primeru dvostranskega odplačnega pravnega posla ne pomeni razveze pogodbe in da sporazum nikoli ni bil razvezan. Toženec ob sklenitvi pogodbe o preužitku ni bil dobroveren, saj je vedel zanj in za njegovo vsebino, a zmotno mislil, da je šlo za posojilo. Ni dvoma, da je bilo stanovanje izročeno tožnikoma v posest, vanj pa sta vlagala sredstva. Sodišče ni zaslišalo vseh predlaganih prič, te svoje odločitve pa ni obrazložilo. Tožnika zato menita, da niti stališče prvostopenjskega niti stališče višjega sodišča, ki se s tem predlogom izpodbijata, nista pravilni in zakoniti.

5. Predlog ni popoln.

6. Tožnika v predlogu nista zadostila strogim zakonskim zahtevam o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jih Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) opredeljuje v četrtem odstavku 367b. člena. Kot sporno vprašanje sta izpostavila vprašanje dvakratne prodaje nepremičnine, ki pa je v nadaljevanju predloga ostalo zastavljeno na načelni ravni, presplošno in preširoko. Obrazložitev predloga, ob povzemanju ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč, opozarja na vrsto napak, ki naj bi jih storili nižji sodišči - na napačno dokazno oceno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje, na materialnopravna stališča sodne prakse o dvojni prodaji in (ne)dobrovernosti ter razvezi pogodbe ter na izostanek razlogov. V tem kontekstu se predlagatelja omejujeta zgolj na argumente, kako bi sodišče moralo ugotoviti dejansko stanje in kako bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo odločiti. Predlagatelja tako v predlogu nista natančno konkretizirala niti enega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišče druge stopnje (po njunem mnenju) rešilo nezakonito. Prav tako je izostala nadaljnja utemeljitev predloga z obrazložitvijo nezakonite odločitve, navedbo pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščin, ki kažejo na pomembnost vprašanja (prim. vsebino 367b. člena ZPP).

7. Ker predlog ni popoln, ga je sodišče zavrglo (šesti odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP).

8. Tožnik, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).