Jedro

Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1). Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP).

Z izbrisno tožbo je mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN, 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožbo.

Izrek

* Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da je neveljaven vpis posameznega dela stavbe, poslovnega prostora z identifikacijsko štev. ....E v 1. etaži ..., 8290 Sevnica v izmeri 3,16 m2 v podvložek št. .../3 k. o. Sevnica, pri katerem je vknjižena lastninska pravica v korist toženca B. K., EMŠO ..., Cesta ... št. .., Sevnica do 1/1. V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Sevnici se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se od podvložka št. .../3 k. o. Sevnica odpiše posamezni del stavbe, poslovni prostor z identifikacijsko štev. ....E v 1. etaži ..., 8290 Sevnica v izmeri 3,16 m2, zanj otvori nov podvložek v k. o. Sevnica in pri njem vzpostavi prejšnje lastninsko stanje v korist vsakokratnih lastnikov, vpisanih v vl. št. ... k. o. Sevnica, in sicer: K. B., roj. ..., Cesta ..., Sevnica do 2/6, L. D., roj. ..., ..., Sevnica do 5/18, Š. S., roj. ..., ..., Radeče do 1/18, B. B., roj. ..., ..., Sevnica do 1/12, B. Z., roj. ..., ..., Sevnica do 1/12 in B. N., roj. ..., ..., Sevnica do 1/6.“, tožnica pa je dolžna tožencu povrniti 1.060,99 EUR njegovih pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

* Tožnica je dolžna tožencu povrniti 354,33 EUR njegovih pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na ugotovitev neveljavnosti etažnega načrta (1. točka), ugodilo pa je izbrisnemu delu zahtevka (2. točka). V tem delu je ugotovilo, da je neveljaven vpis posameznega dela stavbe, poslovnega prostora ....E v 1. etaži ..., 8290 Sevnica v izmeri 3,10 m2, v podvložek št. .../3 k. o. Sevnica, pri katerem je vknjižena lastninska pravica v korist toženca do 1/1. Odločilo je, da se za ta del vzpostavi zemljiškoknjižno stanje tako, da se od podvložka št. .../3 k. o. Sevnica odpiše, se zanj otvori nov podvložek v isti k. o. in se pri njem vzpostavi prejšnje lastninsko stanje v korist vsakokratnih lastnikov, vpisanih v vl. št. ... k. o. Sevnica. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožnici povrniti 1.491,41 EUR njenih pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tedaj dalje; v obrestnem presežku pa je njen stroškovni zahtevek zavrnilo (3. točka). V bistvenem delu obrazložitve je pojasnilo, da sporni del toženčevega poslovnega prostora nima podlage v sodni poravnavi z dne ..., opr. št. R ..., na kateri temeljijo vpisi (so)lastninske pravice vseh sedanjih (etažnih) lastnikov stavbe. Sporni del v izmeri 3,10 m2, ki mu je izvedenec geodetske stroke tekom pravde določil identifikacijsko številko ....E, po tej poravnavi predstavlja del skupnih prostorov, ležečih ob toženčevem poslovnem prostoru, ki si ga je slednji nezakonito prisvojil. (2) Proti 2. in 3. točki navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Oporeka tožničini aktivni legitimaciji, saj je sodišče odločilo tudi o pravici vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, ki v konkretni pravdi niso sodelovali na strani tožeče stranke. Meni, da so etažni lastniki v sporih, ki se nanašajo na skupne dele stavbe, nujni sosporniki. Nadalje podaja ugovor pravnomočno razsojene stvari, ker je tožnica enak zahtevek neuspešno že uveljavljala v ugovornem postopku zoper zemljiškoknjižni sklep Dn.št. .../2006, s katerim je bilo ugodeno toženčevemu predlogu za vknjižbo njegove lastninske pravice na tu obravnavanem poslovnem prostoru. Napada tudi dejansko podlago sodbe, češ da v skici, priloženi sodni poravnavi II R .../57, ni povsem jasno označena meja med toženčevim posameznim delom in skupnimi deli stavbe. Vzpostavljeno zemljiškoknjižno stanje ni identično tistemu, ki je obstajalo pred izpodbijanim vpisom, izrek v tem delu 2. točke pa je tudi nejasen. Sodišče prve stopnje tudi napačno zaključi, da toženec spornega dela ni priposestvoval. Končno opozarja na materialnopravno napačno uporabo pojmov solastnine in etažne lastnine. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo (očitno njen izpodbijani del) spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrže oziroma ga stroškovno zavrne.

(3) V pravočasnem odgovoru na pritožbo tožnica nasprotuje razlogom pritožbe. Meni, da je ugovor aktivne legitimacije prepozen in neutemeljen, institut pravnomočno razsojene stvari pozna le pravdni postopek, za priposestvovanje pa bi moral toženec postaviti nasprotni tožbeni zahtevek, vendar ta v postopku z izbrisno tožbo sploh ni dopusten. V ostalem pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo (očitno njen izpodbijani del) potrdi. Pri tem priglaša stroške.

(4) Pritožba je utemeljena.

(5) V predmetni pravdi je sporen obseg oziroma površina poslovnega dela stavbe, pri katerem je vknjižena lastninska pravica toženca do celote. To vknjižbo je toženec dosegel na podlagi ZPPLPS,(1) ki ga je bilo treba uporabiti v konkretnem primeru. Predlog spornega zemljiškoknjižnega vpisa je bil namreč vložen še v času njegove veljavnosti (12. 5. 2004), pravna podlaga za nastanek etažne lastnine (sodna poravnava z dne ..., sklenjena na podlagi takrat veljavnega Zakona o lastnini na delih stavb(2)) pa je nastala pred uveljavitvijo starega ZZK (3) (primerjaj 2. odst. 1. čl. ZPPLPS v zvezi z 247. in 248. čl. ZZK-1). Tako je moral toženec predlogu za vpis predložiti potrdilo Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS), s katerim je slednja potrdila toženčev etažni načrt dela stavbe (1. alineja 4. odst. 5. čl. ZPPLPS). Bistvo tožničinih trditev je v tem, da etažni načrt, potrdilo in posledično zemljiškoknjižni vpis, označujejo površino toženčevega dela stavbe v obsegu, ki za 3,10 m2 presega del, ki mu gre po sodni poravnavi in torej v tem delu posega v skupne prostore stavbe. Ker tožnica zapisa zatrjevane površinske nepravilnosti ni uspela odpraviti v postopku vknjižbe (Dn. št. .../2006), ga sedaj napada z izbrisno tožbo. Med pravdo je bil postavljen izvedenec geodetske stroke, ki je v elaboratu ukinil identifikacijsko številko toženčevega dela stavbe (...-5) in ga razdelil na nesporni (št. ...-6 v izmeri 21,26 m2) ter sporni del (št. ...-7 v izmeri 3,10 m2). Tožnica je zahtevala izbris vknjižbe zgolj v spornem delu, ker naj bi predstavljal skupne prostore, na katerih obstaja solastnina.

(6) Pritožnikov ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) ni utemeljen. Zemljiškoknjižni postopek je posebna vrsta nepravdnega postopka, v katerem se smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka (2. odst. 120. čl. ZZK-1 (4) ter 37. čl. ZNP (5)), torej tudi pravila v zvezi s predmetom postopka (litispendenca, res iudicata, res transacta; primerjaj 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (6)). Vendar pa se ugovor in pritožba proti sklepu o vknjižbi z izbrisno tožbo ne izključujeta. Zaradi različnih predpostavk njihove dovoljenosti (ugovor in pritožba zoper sklep o vpisu se lahko vložita le zaradi kršitev zemljiškoknjižnega postopka oziroma formalnopravne neveljavnosti vpisa, medtem ko je z izbrisno tožbo dopustno uveljavljati le njegovo materialnopravno neveljavnost) ni ovir, da se lahko vložijo tudi sočasno (7).

(7) Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (izbrisna tožba, 1. odst. 243. čl. ZZK-1). Zahtevani materialnopravni razlog napačne vknjižbe pove, da so sklepčne le tiste tožbene trditve, ki napadajo pravilnost katere od listin, ki so podlaga za vknjižbo (40. čl. ZZK-1 in 4. odst. 5. čl. ZPPLPS). Tovrstne trditve je v obravnavanem primeru tožnica uperila proti potrdilu GURS, Območne geodetske uprave Sevnica z dne ..., opr. št. .../2004 o etažnem načrtu (B3), veljavnosti drugih upoštevnih listin (sodne poravnave z dne ..., opr. št. R ..., sklepov o dedovanju, opr. št. Dn .../91 in notarskega zapisa kupne pogodbe z dne ...), ki so razvidne iz izpiska zemljiške knjige vl. št. .../3 k. o. Sevnica, pa ni oporekala. Ker izpodbijana vknjižba temelji (med drugim) na omenjenem potrdilu o etažnem načrtu, predstavlja odločitev o njegovi veljavnosti predhodno vprašanje v tej pravdi.

(8) Preizkus etažnega načrta je v pristojnosti GURS (13. odst. 4. čl. ZPPLPS), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (21. čl. ZDU-1 (8)). Ta je v upravnem postopku (9) njegovo pravilnost tudi potrdila (B3), zato je na to odločitev pravdno sodišče vezano (13. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje torej v zvezi s potrdilom ne bi smelo sprejemati ne dejanskih ugotovitev ne pravnih zaključkov. Niti elaborat izvedenca geodetske stroke, ki je bil izdelan tekom pravde (8. čl. ZEN), ne more omajati veljavnosti upravne odločbe, na katero je pravdno sodišče vezano; ta se lahko odpravi, razveljavi ali spremeni samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom (4. odst. 225. čl. ZUP(10)). Izdelani elaborat omogoča zgolj tehnično izvedbo (nove) vknjižbe, do katere bi lahko prišlo, če bi bilo v upravnem postopku potrdilo GURS izpodbito, oziroma zaradi drugih materialnopravnih okoliščin (npr. tožničino priposestvovanje dela toženčeve nepremičnine (11)), kar pa se v okviru te pravde niti ni zatrjevalo. Da je predmetna izbrisna tožba neutemeljena oziroma vsaj preuranjena, kaže tudi 2. tč. 2. odst. 243. čl. ZZK-1 – izbrisna tožba je v primeru, ko vknjižba temelji na odločbi državnega organa (8. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1), dovoljena le, če je bilo proti njej vloženo izredno pravno sredstvo, končna odločitev o tem sredstvu pa je takšna, da na njeni podlagi vknjižba ne bi bila dovoljena. Tožnica ni izkazala, da bi potrdilo GURS, na podlagi katerega se je med drugim opravila sporna vknjižba, prenehalo veljati. Ker je izpodbijana vknjižba po tej plati materialnopravno še vedno veljavna, je bilo treba izbrisni zahtevek (2. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje) spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne (4. tč. 358. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 243. čl. ZZK-1, 4. odst. 5. čl. ZPPLPS in 13. čl. ZPP).

(9) Tožnica drugih podlag vpisa ni izpodbijala. Njene trditve, ki torej sodne poravnave kot ene izmed podlag vpisa ne izpodbijajo, temveč se sklicujejo na nepravilnost njene zemljiškoknjižne izvedbe v delu, ki zadeva površino vpisane nepremičnine, niso sklepčne. V zvezi s tem ni odveč izpostaviti, da je izbrisna tožba neločljivo povezana s pravnimi učinki, ki jih ima vknjižba pravic v zemljiško knjigo. Že formalnopravno pravilen vpis namreč vzpostavlja izpodbojno domnevo, da vpisana pravica obstaja, da je vpisana oseba res subjekt knjižne pravice in tudi, da je vpis materialnopravno pravilen. Prav (oziroma zgolj) izpodbijanju teh domnev je namenjena izbrisna tožba (1. odst. 243. čl. ZZK-1); z njo je torej mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Pravkar povedano velja še bolj (a fortiori) za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo: podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ter identifikacijskem znaku zemljiške parcele, stavbe ali njenega posameznega dela. Temeljna evidenca za vpis površine (dela) stavbe je kataster stavb (1. odst. 4. čl. ZEN,(12) 3. čl. ZZK-1), v zemljiški knjigi pa se ti podatki zgolj poočitijo (1. tč. 114. čl. ZZK-1). Podatek o površini nepremičnine tako ni predmet vknjižbe, ki se (edina) lahko izpodbija z izbrisno tožbo. Gre zgolj za vsebino poočitve – pomožnega vpisa, ki nima pravnih učinkov, ki bi lahko subjektom knjižnih pravic kakorkoli koristili oziroma škodovali, torej tudi v tem pogledu izbrisna tožba ni mogoča. Prav odsotnost (civilnopravnih) učinkov morebitne napake v zapisu spornega podatka (površine) v zemljiški knjigi je razlog nedopustnosti oziroma nezmožnosti njene sanacije v okviru civilnega prava; enako kot napaka, namreč tudi njena odprava ne bi imela nobenih posledic na tem področju. Postopek spremembe podatka o površini dela stavbe, kot tudi drugih podatkov, katerih temeljna evidenca je kataster stavb, predvideva ZEN v VIII. poglavju (85. čl. – 95. čl. citiranega predpisa). Popravljeno površino, v kolikor bi jo pritožnica na ta način dosegla, bo zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti poočitilo na podlagi prevzema tega podatka iz katastra (1. odst. 115. čl. ZZK-1).

(10) Ostale navedbe, podane v pritožbi in odgovoru na pritožbo, so se z vidika pravilne uporabe materialnega prava pokazale kot nebistvene za odločitev v tej zadevi, zato niso terjale podrobnejše obravnave.

(11) Odločitev o stroških, nastalih pred sodiščem prve stopnje, in pritožbenih stroških, temelji na 2. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Toženec je s pritožbo uspel, zato mu je tožnica dolžna povrniti njegove pravdne stroške. Pritožbeno sodišče jih je odmerilo na podlagi stroškovnikov, Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah. Za postopek pred sodiščem prve stopnje pripada tožencu 1.060,99 EUR (odgovor na tožbo, pripravljalne vloge, zastopanje na narokih, urnine, vse povečano za 20 % DDV in 2 % materialnih stroškov ter sodne takse). Od teh stroškov je toženec zahteval tudi zakonske zamudne obresti, ki mu gredo od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka (15 dni).

(12) Tožencu gredo tudi stroški s pritožbo, ki znašajo (375 točk za sestavo pritožbe, 20 % DDV in taksa za pritožbo) 354,33 EUR (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi z 2. odst. 165. čl. ZPP).

(1) Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, Ur. l. RS, št. 89-4262/1999. (2) Ur. l. FLRJ, št. 16/1959. (3) Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 33/95. (4) Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03. (5) Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30-1481/1986 s spremembami.

(6) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(7) Plavšak, Frantar, Juhart: Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, GV, Ljubljana 1998, str. 363. Glej tudi obrazložitev pod tč. (9).

(8) Zakon o državni upravi, Ur. l. RS, št 52/02 s spremembami.

(9) Primerjaj 2 alinejo 1. odst. 21. čl. Zakona o geodetski dejavnosti, Ur. l. RS, št. 8/2000. (10) Zakon o splošnem upravnem postopku, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

(11) VSL sodba in sklep II Cp 7552/2006 z dne7. 3. 2007. (12) Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur. l. RS, št. 47-2024/2006.