Up-227/00

6. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A.-A. iz Ž. na seji senata dne 6. decembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A.-A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 435/97-11 z dne 17. 9. 1998 v zvezi s sklepom Delovnega sodišča v Mariboru, oddelek v Murski Soboti št. Pd 277/96 z dne 30. 1. 1997 v zvezi z odločbo Centra za socialno delo Murska Sobota št. 114/96-1 z dne 2. 10. 1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Vlogo pritožnice z dne 3. 7. 2000 s kasnejšimi dopolnitvami je Ustavno sodišče štelo za ustavno pritožbo. Vloga z dne 3. 7. 2000 je bila naslovljena kot tožba zaradi nezakonitega delovanja oziroma neustavnega delovanja "zoper navedene družbene dejavnike in posameznike", priložene pa so bile fotokopije številnih listin, odločb, zapisnikov različnih postopkov, splošnih aktov in dopisov. Dne 13. 7. 2000 je B. B., mož ustavne pritožnice, poslal še dodatne priloge k vlogi, iz katerih naj bi bilo razvidno predvsem zdravstveno stanje pritožnice. Dne 24. 7. 2000 je pritožnica vložila dopolnitev, ki je bila naslovljena kot tožba zaradi nezakonitega oziroma neustavnega delovanja Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti, dne 21. 8. 2000 pa še dopolnitev, ki je bila naslovljena kot zahteva za zagotovitev uveljavitve temeljne ustavne pravice do pravne pomoči oziroma obrambe na sodišču, v kateri je pritožnica zahtevala tudi prednostno obravnavanje zadeve in uveljavitev pravice do brezplačne pravne pomoči.

2.Vloga ustavne pritožnice, ki jo je Ustavno sodišče štelo za ustavno pritožbo, je bila pomanjkljiva in nerazumljiva, predvsem pa iz nje ni bilo jasno razvidno, zoper kateri posamični akt pritožnica sploh vlaga ustavno pritožbo in kršitev katerih ustavnih pravic zatrjuje. Ker ustavne pritožbe zaradi navedenih pomanjkljivosti Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti, je pritožnico na podlagi drugega odstavka 54. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) pozvalo, naj jo dopolni v skladu z določbami ZUstS. Na ta poziv Ustavnega sodišča je pritožnica najprej dne 18. 9. 2000 poslala le kratek dopis, ne da bi dopolnila ustavno pritožbo v skladu z zahtevami iz poziva, nato pa je svojo ustavno pritožbo dopolnila še z vlogo z dne 15. 10. 2000. Glede na poziv Ustavnega sodišča, da naj navede, zoper katere posamične akte vlaga ustavno pritožbo, je Ustavno sodišče na podlagi dopolnitve vloge z dne 15. 10. 2000 štelo, da pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper tiste posamične akte, ki jih je navedla v tej vlogi in katerih kopije je priložila tej vlogi.

3.V vlogi z dne 15. 10. 2000, kot dopolnitvi ustavne pritožbe vložene dne 3. 7. 2000, pritožnica navaja, da ji je delodajalec - Center za socialno delo - leta 1996 prekinil delovno razmerje in sicer pred pravnomočnostjo odločbe in v času nosečnosti.

Zoper to odločbo je vložila pritožbo na Delovno sodišče v Mariboru, oddelek v Murski Soboti, ki je s sklepom zavrglo njeno pritožbo. Pritožnica navaja, da je vložila pritožbo zoper ta sklep na Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je izdalo po njenem mnenju nezakonit sklep, s katerim je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Pritožnica navaja, da je bil ta sklep brez pravnega pouka, poslan pa ji je bil šele junija letošnjega leta. V vlogi pritožnica še navaja, da je vložila tudi zahtevo za varstvo človekovih pravic pri Varuhu človekovih pravic, ki je njeno zahtevo nezakonito obravnaval. Zato pritožnica vlaga tudi tožbo zoper Varuha človekovih pravic zaradi njegovega nezakonitega oziroma neustavnega delovanja. Vlogi z dne 15. 10. 2000 pritožnica prilaga odločbo Centra za socialno delo št. 114/96-1 z dne 2. 10. 1996, s katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, svojo pritožbo zoper to odločbo, ki jo je naslovila na delovno sodišče (in jo je sodišče štelo za tožbo), sklep Delovnega sodišča v Mariboru, oddelek v Murski Soboti, št. Pd 277/96 z dne 30. 1. 1997, s katerim je bila njena tožba zavržena, sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 435/97-11 z dne 17. 9. 1998, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep prvostopnega sodišča zavrnjena, zahtevo za varstvo človekovih pravic, ki jo je pritožnica vložila pri Varuhu človekovih pravic, in dva dopisa Varuha človekovih pravic.

4.Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se mora ustavna pritožba vložiti v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je možna ustavna pritožba. Izpodbijani sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 435/97-11 z dne 17. 9. 1998 - ki je potrdil sklep Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 277/96 z dne 30. 1. 1997, s katerim je bila zavržena tožba ustavne pritožnice zoper odločbo disciplinske komisije Centra za socialno delo št. 114/96-1 z dne 2. 10. 1996 o prenehanju delovnega razmerja - je bil pritožnici vročen dne 30. 9. 1998, kar je razvidno iz dopisa Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 24. 2. 1999, ki ga pritožnica prilaga k ustavni pritožbi. Ustavna pritožba, ki je bila vložena 3. 7. 2000, je bila torej očitno vložena po izteku šestdesetdnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe. Zato jo je bilo treba kot prepozno zavreči.

5.Kolikor pritožnica zatrjuje nezakonitost in neustavnost delovanja Varuha človekovih pravic in drugih organov oziroma organizacij ter zahteva odpravo zatrjevanih kršitev in uveljavitev pravic, pa Ustavno sodišče dodaja, da Ustavno sodišče ni pristojno za presojo posamičnih ravnanj z vidika kršitev človekovih pravic in svoboščin, ampak le za presojo posamičnih aktov državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (prvi odstavek 50. člena ZUstS), prav tako pa Ustavno sodišče tudi ne more odločati o konkretnih zahtevkih namesto pristojnega organa, saj se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva v posamičnem postopku, pri čemer lahko Ustavno sodišče pod pogoji, določenimi z ZUstS, le presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan