Jedro

Zavrnitev pritožbe (odločitev tožene stranke) glede zavrnilnega dela prvostopnega organa (11 parcel) ni utemeljena. Navedba, da ne gre za podržavljenje, ni točna, pač pa gre za temelj podržavljenja na podlagi odločbe z dne 25.10.1954, v zvezi z Zakonom o agrarni reformi in kolonizaciji (2. točka 3. člena ZDen), z učinkom za nazaj:

19.12.1945.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije v Ljubljani z dne 30.9.1996.

Obrazložitev

Upravna enota Lenart je kot prvostopni organ izdala odločbo z dne 15.2.1995, s katero je odločila o vračilu dela pok. M.F., roj. 7.2.1895, državljanki SFRJ in SRS vse do smrti 1.2.1951, nazadnje stanujoči v R., podržavljenega premoženja. Zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in zemljiškoknjižni imetnik pravice uporabe ... sta dolžna v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe vrniti in izročiti v solastnino bremen prosto del parc. št... v deležu 2465/2615-tin. Zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in dosedanji upravljalec Gozdno gospodarstvo ... pa sta dolžna v roku 15 dni od pravnomočnosti odločbe vrniti in izročiti gozdni parceli št... in .... Prvostopni organ je zavrnil zahtevek za denacionalizacijo 11 parcel, in sicer parc. v k.o. R. št. ... . Denacionalizirana zemljišča (parc. št. ... k.o. R.) se daje v posest skrbnicama za poseben primer, ki sta bili postavljeni s posebno odločbo, T.H. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) in tožnici.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbi prizadete stranke in tožnice, ki sta se nanašali na citirano 2. točko izreka prvostopne odločbe, to je na zavrnilni del prvostopne odločbe. Tožena stranka je ugotovila, da iz zemljiškoknjižnega izpiska vl. št. 105 k.o. R. izhaja, da je bila pri navedenih 11 parcelah po pravnomočni odločbi OLO Maribor št. ... z dne 25.10.1954 vknjižena lastninska pravica kot skupna lastnina na prizadeto stranko in njenega moža A.H., in sicer s pravnim učinkom od 19.12.1945, to je pred pravnomočnostjo odločbe o podržavljenju teh zemljišč prejšnji lastnici M.F. Zato tožena stranka meni, da je del M.F. odvzetega premoženja (navedenih 11 parcel) prešel v solast njene hčerke (prizadete stranke T.H.) in zeta oziroma moža prizadete stranke A.H. in da tega dela premoženja glede na odločbo o podržavljenju in navedeno odločbo OLO Maribor z dne 25.10.1954, ki se nanaša na stanje zemljišč dne 19.12.1945, ni mogoče šteti za podržavljenega v smislu določbe 2. odstavka 8. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). V konkretnem primeru, po mnenju tožene stranke, del premoženja ni prešel v državno last, pač pa je bil dodeljen z navedeno odločbo z dne 25.10.1954 pravni naslednici (hčerki in njenemu možu) bivše lastnice, in sicer kot agrarnima interesentoma. Dejstvo, ki izhaja iz dokumentacije v upravnih spisih, je, da sta zakonca H. (prizadeta stranka in njen mož) del premoženja, podržavljenega M.F., pridobila brezplačno. Del zahtevanega premoženja M.F., glede katerega je bil podan zahtevek za denacionalizacijo, torej ni bil podržavljen, saj ni prešel v državno, družbeno ali zadružno lastnino, pač pa neposredno na njeno hčerko (navedeno prizadeto stranko) in njenega moža. Po mnenju tožene stranke bi denacionalizacija tega premoženja bila v nasprotju z določbo 1. člena ZDen, ki določa, da ta zakon ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno na podlagi določenih predpisov (o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah). Za vračilo premoženja, ki ni bilo podržavljeno, ZDen namreč ne daje podlage. Zato o vračilu takega premoženja tudi ni mogoče odločati v postopku denacionalizacije.

Tožnica v tožbi meni, da navedena odločba z dne 25.10.1954 za nazaj ne more imeti pravnih učinkov zanjo, saj ni mogla in ni imela nikoli možnosti za kakršnokoli pravno varstvo ter tako na to ni imela nikakršnega vpliva. Od tega tudi nima nič, saj njena polsestra (prizadeta stranka T.H.) trdi, da ji ni ničesar dolžna, saj je zemljo dobila od države kot agrarna interesentka. Seveda bi bilo krivično, če bi njena sestra sedaj dobila še odškodnino za zemljišča (11 parcel), ki so bila odvzeta materi M.F., ki jih je, skupaj z možem, dobila podarjena od države. Seveda na to ne more vplivati. Nepravično je, da se upravni organ brez pravne podlage na to sklicuje. Ne zaveda pa se, da ji je s tem povzročena krivica, ki se jo skuša prav z ZDen povrniti. Ne more nositi posledic nezakonite odločitve, nastale po odločbi o dodelitvi odvzetih zemljišč agrarnim interesentom z dne 25.10.1954. Upravni organ tako zmotno razlaga in uporablja določbe ZDen. Mnenje tožene stranke, da navedeno premoženje ni prišlo v državno last, pač pa je bilo dodeljeno pravni naslednici (prizadeti stranki in njenemu možu kot agrarnima interesentoma) in to brezplačno, je nesprejemljivo. Tožena stranka pa ne pove, na podlagi katerih zakonskih določb je upravni organ leta 1954 odločal, komu je v imenu drugega dodeljeval zemljišča in tudi ne navaja, na podlagi česa je A.H. pravni naslednik M.F. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi ter odpravi izpodbijano odločbo. Predlaga tudi, da ji je tožena stranka dolžna plačati stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo in predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

Odločitev tožene stranke v izreku izpodbijane odločbe, s katero je zavrnila pritožbi prizadete stranke in tožnice zoper citirano 2. točko izreka prvostopne odločbe, to je glede zavrnilnega dela prvostopne odločbe, po presoji sodišča ni utemeljena.

S citirano odločbo Tajništva za gospodarstvo Maribor Okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica z dne 25.10.1954, ki je postala pravnomočna dne 3.2.1955, so bila dodeljena agrarnima interesentoma (prizadeti stranki in njenemu možu A.H.) navedena zemljišča (11 parcel) na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS (Uradni list LRS, št. 10/48). Gre namreč za Zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z dne 17. decembra 1945 (ki je pričel veljati 19.12.1945, to je z dnem objave - Uradni list SNOS in NVS, št. 62/396/45) ter Zakona o dopolnitvah in spremembah Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z dne 6.4.1946. Glede vpisov v zemljiško knjigo so učinki tega zakona vezani na 19.12.1945, ko je začel veljati (dan objave v Uradnem listu). Na ta dan veže učinek vpisa v zemljiško knjigo tudi obrazložitev citirane odločbe z dne 25.10.1954, to je navedba v obrazložitvi te odločbe, da se dodeljena zemljišča za dobo 20 let od dneva uveljavitve Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS (19.12.1945), to je do 19.12.1965, ne smejo prodati, zamenjati, dati v zakup ali zastavo ne v celoti ne deloma s tem, da se ta prepoved vpiše v zemljiško knjigo hkrati z vknjižbo lastninske pravice (kar je v zemljiški knjigi bilo tudi storjeno pri k.o. R., vl. št. 105 z navedbo, da se vknjiži lastninska pravica za osebi z imenom: A.H. in T.H. (prizadeta stranka) kot skupna lastnina s pravnim učinkom od 19.12.1945. Zato ima, po presoji sodišča, tožena stranka sicer prav, ko ne veže podržavljenja na odločbo Okrajne zaplembene komisije v G.R., opr. št. ..., ki je postala pravnomočna dne 5.2.1946 (rešitev Okrožne zaplembene komisije v Mariboru, opr.št. ...), s katero je prešlo vse imetje M.F. v državno last DFJ. To je poočiteno tudi v zemljiški knjigi, z navedbo: "Vlož. 29.3.1946, dn. št. ... - Temeljem sklepa Okrajnega sodišča v G.R. z dne 22.5.1946, št. ..., se vknjiži lastninska pravica na FLRJ." Ni pa, po presoji sodišča, utemeljeno sklepanje tožene stranke v izpodbijani odločbi, da v konkretnem primeru del zahtevanega premoženja M.F., glede katerega je bil podan zahtevek za denacionalizacio (navedenih 11 parcel), ni bil podržavljen, saj ni prešel v državno, družbeno ali zadružno lastnino (1. člen in 2. odstavek 8. člena ZDen), pač pa neposredno na hčerko M.F. (prizadeto stranko) in njenega moža na podlagi navedene odločbe z dne 25.10.1954, z učinkom citiranega Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, ki je začel veljati dne 19.12.1945, kar je upoštevano tudi pri vpisu v zemljiško knjigo.

Po presoji sodišča je zaradi citirane odločbe Tajništva za gospodarstvo Maribor Okrajnega ljudskega odbora Maribor z dne 25.10.1954, ki je postala pravnomočna dne 3.2.1955, prišlo do podržavljenja, z učinkom z dne 19.12.1945, kar je tudi poočiteno, kot že navedeno, v zemljiški knjigi, na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji (Ur. l. SNOS in NVS, št. 62/45, Ur.l. LRS, št. 30/46 in 10/48). Ta zakon pa je opredeljen v 2. točki 3. člena ZDen kot predpis, ki je materialna podlaga za ugotovitev upravičenca do denacionalizacije po ZDen. Zato sodišče meni, da je prišlo do podržavljenja navedenih 11 parcel M.F. na podlagi citiranega Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, z učinkom 19.12.1945, ko je začel veljati Zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z dne 17.12.1945 (to je z dnem objave v Uradnem listu SNOS in NVS, št. 62/396/45) in ne na podlagi citirane odločbe Okrajne zaplembene komisije v ... z dne 27.9.1945, ki je postala pravnomočna dne 5.2.1946, ki jo je ta komisija izdala na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Ur.l.DFJ, št. 2/45 - 20. točka 3. člena ZDen).

Ker je v konkretnem primeru, po presoji sodišča prišlo do podržavljenja na podlagi 2. točke 3. člena ZDen, z učinkom 19.12.1945 in ker je na podlagi citirane odločbe z dne 25.10.1954 prejela prizadeta stranka navedenih 11 parcel v last in posest kot skupno lastnino s svojim takratnim možem A.H. in je kasneje postala na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 30.12.1986 (vpisano v zemljiški knjigi za k.o. ..., vl.št. 105) izključna lastnica teh 11 parcel, bo morala tožena stranka ponovno obravnavati pritožbi prizadete stranke in tožnice in odpraviti 2. točko izreka prvostopne odločbe, to je glede zavrnilnega dela prvostopne odločbe.

V tem primeru se bo konkretna zadeva vrnila v stanje, ko še ni bilo odločeno o denacionalizacijskem zahtevku tožnice glede navedenih 11 parcel (13.4.1992 in 6.12.1993). Ker po 3. odstavku 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb (v konkretnem primeru lastninska pravica prizadete stranke), bo moral prvostopni organ odločiti o odškodnini po splošnih načelih odškodninskega prava za teh 11 parcel, ki bi utegnile iti denacionalizacijski upravičenki M.F., ob upoštevanju dejstva, da je ena izmed njenih potomk oziroma dedinj, njena hčerka T.H. (prizadeta stranka), dobila ta zemljišča na podlagi navedene odločbe z dne 25.10.1954 v last in posest, z učinkom 19.12.1945 in da je sedaj izključna lastnica teh zemljišč.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena, v zvezi s 1. točko 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).