Jedro

Če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati.

Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka je pomoten vpis v zemljiški knjigi mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb. Če med njimi ni soglasja, pa je mogoče nepravilnost v zemljiški knjigi odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku. Takšno sodbo mora doseči stranka, ki meni, da je zaradi te pomote prizadeta v svojih pravicah.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor P. B. in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je ta odredila popravo napake, ki je nastala pri dn. št. 5534/1970, pri odpisu takrat parc. št. 50 in 51 iz vl. št. 43 k.o. G. v nov vl. št. 783 k.o. G., ko je bil izpuščen prenos služnostne pravice, vpisane v vl. št. 43 k.o. G., in sicer služnostne pravice poti, prostega dostopa in dovoza preko parc. št. 52/1 v korist parc. št. 50, ki je sedaj deljena v parc. št. 50/1 in 50/2, in v korist parc. št. 51, ki je sedaj deljena v parc. št. 51/1, 51/2 in 51/3, vse k.o. G. Zoper navedeni sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje P. B., zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 52/1, vpisane v vl. št. 1095 k.o. G. (služeče nepremičnine). Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru in razveljavi sklep zemljiškoknjižne referentke ter izbriše neobstoječo služnostno pravico. Navaja, da sodišče v postopku ni spoštovalo določila 2. odstavka 201. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami; v nadaljevanju ZZK-1), ki določa, da mora sodišče v primeru, če bi imela pomota pri vpisu lahko pravne posledice za določene osebe, pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati. Meni, da je izpodbijani popravni sklep povsem nesmiseln, saj je bil izdan po 33 letih od izdaje sklepa dn. št. 5534/1970 oziroma po 20 letih, odkar se je pritožnik vknjižil kot lastnik nepremičnine parc. št. 52/1 k.o. G. Nadalje navaja, da so glede poti, ki jo je sodišče vpisalo s popravnim sklepom, že potekali številni postopki pred sodiščem, in sicer nepravdni postopek, v katerem je bilo odločeno, da nujna pot preko parc. št. 52/1 sploh ni mogoča, ter pravdni postopek, ki se je končal s sodno poravnavo, v kateri je navedeno, da preko parc. št. 52/1 ni služnostne poti. Sporna služnost tako sploh ne obstoji oziroma če je že bila, je že davno priposestvovana njena prostost. Opozarja še, da je kupil nepremičnino parc. št. 52/1 k.o. G. bremen prosto, ter da je višje sodišče v identični zadevi že zavzelo stališče, da brez soglasja prizadetih oseb poprave vpisa na podlagi določila 200. člena ZZK-1 ni mogoče opraviti.

Na pritožbo je po svojem pooblaščencu pravočasno odgovoril udeleženec T. P., ki predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikov ugovor zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je ta popravila oziroma odredila popravo napake v zemljiški knjigi, ki je nastala, ko je bil pri odpisu nepremičnin iz zemljiškoknjižnega vložka št. 43 k.o. G. izpuščen prenos služnostne pravice preko parc. št. 52/1 k.o. G. (katere lastnik je pritožnik) v korist tedanjih parc. št. 50 in 51 k.o G. oziroma sedanjih parc. št. 50/1, 50/2, 51/1, 51/2 in 51/3 k.o. G.. Postopek poprave pomotnega vpisa je predpisan v določilih 200. in 201. člena ZZK-1. V 2. odstavku 201. člena ZZK-1 je tako določeno, da če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati. Pritožba pravilno navaja, da sodišče prve stopnje navedenemu določilu ni sledilo in je o popravi pomotnega vpisa odločilo brez zaslišanja oseb, za katere bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice, na kar je pritožnik opozoril že v ugovoru in do česar se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni opredelilo. Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka je namreč pomoten vpis v zemljiški knjigi mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb. Če med njimi ni soglasja, pa je mogoče nepravilnost v zemljiški knjigi odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku. Takšno sodbo pa mora doseči stranka, ki meni, da je zaradi te pomote prizadeta v svojih pravicah (primerjaj sodne odločbe: VSL sklep I Cp 2620/2005, VSL sklep I Cp 442/2006, VSL sklep I Cp 989/99, VSL sklep I Cp 1527/2004, VSM sklep II Cp 765/2009).

Ker sodišče prve stopnje tako ni ravnalo v skladu z določilom 2. odstavka 201. člena ZZK-1 in ni opravilo zaslišanja oseb, za katere bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bilo o sporni služnostni poti že odločeno v pravdnem in nepravdnem postopku, pritožbeno sodišče le še dodaja, da se postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 33/2002 in opr. št. III P 484/2002, na katera se sklicuje pritožba, ne nanašata na služnostno pot, ki je predmet tega zemljiškoknjižnega postopka. Na ostale pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker te niso bile odločilne za razveljavitev izpodbijanega sklepa.