Jedro

Pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu pojasnjuje, da je odločitev o uvedeni terapiji (vključno z zdravili, ki jih prejema), v pristojnosti zdravstvene stroke, zato pritožba z navedbami, da je terapija močna in ima stranske učinke ter jo je nasprotni udeleženec odklanjal, ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnega udeleženca A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom do 1. 1. 2021 (I. točka izreka) ter da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (II. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec v laični pritožbi navaja, da ne ogroža nikogar, niti sebe, nima duševne motnje, nima motene presoje in sposobnosti obvladati svojega ravnanja, zato ni pravne podlage, da se ga zadržuje do 1. 1. 2021 na oddelku pod posebnim nadzorom. V zvezi z ugotovitvami izvedenca navaja, da ni bil fizično agresiven do oseb v domačem okolju, da ni bil pod vplivom psihotične simptomatike, da ni prihajal v stalne konflikte z materjo, sicer bi bilo to zabeleženo na policiji, je pa prišel z njo v konflikt trikrat v zadnjem mesecu, vendar ne vedno na njegov povod. Nadalje, da v ... ni bil pripeljan v spremstvu policije, da je terapija močna in je imela v preteklosti stranke učinke, zato jo je odklanjal, da ni navajal psihotične simptomatike za trenutno obdobje in ni niti enkrat omenil česa blodnjavega. Navaja, da nima paranoidne shizofrenije, imel pa je tri epizode odmaknjenosti od realnosti. Glede izvedenčevega odgovora v zvezi z bruhanjem navaja, da se mu je to dogajalo po zaužitju zdravila Leponex. Meni, da pri njem ne gre za psihotično simptomatiko, temveč za ozdravljeno motnjo. Izvedenec svojega dela ni opravil strokovno, odvetnik pa si ni prizadeval za njegove pravice. Izvedenec in odvetnik nista bila pri stvari in nista sledila zaslišanju preko videokonference. Ne soglaša z dobo pridržanja, saj mu je odvzeto praznovanje novega leta na prostosti. Predlaga ponovno obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

5. Kot izhaja iz podatkov spisa,1 je bil nasprotni udeleženec prvič hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici leta 2001 v starosti 23 let. V zadnjih treh mesecih je bil hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici 8. 9. 2020, soglasje je preklical, na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 14. 9. 2020 je bil nato odpuščen z oddelka pod posebnim nadzorom. Že naslednji dan je bil ponovno sprejet na ta oddelek, s sprejemom se je strinjal, 24. 9. 2020 pa je soglasje preklical, zato ga je sodišče s sklepom 29. 9. 2020 pridržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom do 27. 10. 2020. Iz podatkov tu obravnavane zadeve izhaja, da je bil nasprotni udeleženec 15. 11. 2020 v psihiatrično bolnišnico pripeljan z reševalci po intervenciji policistov in dežurne zdravstvene ekipe zaradi konfliktov doma. Kot razlogi za sprejem so navedeni poslabšanje shizofrenije po opustitvi terapije, agresivnost v domačem okolju ter osebna motenost (priloga A1). V sprejemnem zapisniku (list. št. 1-2) je navedeno, da so druge oblike pomoči neustrezne, da zavrača terapijo, ne sodeluje pri zdravljenju, da je v domačem okolju verbalno in fizično agresiven do svojcev, s čimer ogroža njihovo zdravje in življenje. Privolitev za zdravljenje je preklical 17. 11. 2020, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o njegovem zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.

6. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v ugotovitvah izvedenca, medicinski dokumentaciji in izpovedbi nasprotnega udeleženca ob zaslišanju. Tako je izvedenec ugotovil, da gre pri nasprotnem udeležencu za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere je ogrozil življenje in zdravje oseb v svojem okolju ter je bil latentno nevaren tudi za svoje zdravje, to je, da bi se lahko poškodoval. Njegova presoja realnosti je hudo motena oziroma povsem zabrisana ter gre že za relativno kronificirano psihotično simptomatiko, zato potrebuje daljšo obravnavo vsaj šestih tednov na oddelku pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenca pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji po 39. členu ZDZdr in pritožbeno zatrjevanje, da nasprotni udeleženec ogroža nikogar, niti sebe, da nima duševne motnje, da nima motene presoje in sposobnosti obvladovati svojega ravnanja, ugotovitev sodišča, ki temeljijo na izvedenskem mnenju, ne more izpodbiti. Že s tem je odločitev sodišča prve stopnje utemeljena.

7. V nadaljevanju se pritožbeno sodišče izreka še do drugih pritožbenih navedb. Ni res, da nasprotni udeleženec ni bil fizično agresiven v domačem okolju, saj je bil, kot izhaja iz medicinske dokumentacije, v domačem okolju verbalno in fizično agresiven, zato je bil po intervenciji policistov v psihiatrično bolnišnico pripeljan z reševalci. To je nasprotni udeleženec potrdil tudi sam, saj je ob sprejemu 15. 11. 2020 (priloga A1) povedal, da se je doma zadrževal, danes pa mu je počilo, da mama ni zdržala pritiska in je poklicala policijo, da če on leži in ona dela, ne sme ropotati, on potrebuje počitek ter da ima mama malo pomešane pojme in se ne more tako obnašati. Na dan 19. 11. 2020 (priloga A1) je navedel, da je prišlo le do verbalnega nasilja ter da je mati poklicala policijo. Prav tako ne drži, da ob konfliktu doma in sprejemu v bolnišnico ni bil pod vplivom psihotične simptomatike, saj navedeno izhaja iz zdravstvenih podatkov. Nasprotni udeleženec je namreč 17. 11. 2020 ob zdravljenju izpovedal, da ima včasih še glasove, ki jih zna obvladati. Tudi ni res, da ob vprašanjih izvedenca niti enkrat ni omenil česa blodnjavega, saj iz zapisa naroka izhaja, da je imel glasove, da so bili moški in ženski glasovi, tudi nadnaravni, in da so ti glasovi še ostali, da je pomislil, da so mu kaj podtikali v hrano. Pavšalno pritožbeno zatrjevanje, da nima paranoidne shizofrenije ter da gre za ozdravljeno motnjo je ob ugotovitvah izvedenca prav tako neutemeljeno.

8. Pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu pojasnjuje, da je odločitev o uvedeni terapiji (vključno z zdravili, ki jih prejema), v pristojnosti zdravstvene stroke, zato pritožba z navedbami, da je terapija močna in ima stranske učinke ter jo je nasprotni udeleženec odklanjal, ne more uspeti. Tudi ni res, da izvedenec nasprotnemu udeležencu ni verjel, da po zaužitju zdravila Leponex bruha, saj je navedel, da lahko bruha, a je menil, da ni vzrok v zdravilih. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je nasprotnemu udeležencu odvzeto praznovanje novega leta na prostosti, saj je sodišče prve stopnje imelo za odločitev o trajanju pridržanja podlago v izvedenskem mnenju.

9. Pritožbene navedbe, da izvedenec ni strokovno opravil svojega dela, so pavšalne in na njih niti ni mogoče odgovoriti. Pritožbene navedbe, da izvedenec in odvetnik, ki je bil nasprotnemu udeležencu postavljen po uradni dolžnosti, nista sledila zaslišanju preko videokonference ter da odvetnik ni skrbel za pravice nasprotnega udeleženca, so prav tako neutemeljene. Iz zapisa naroka, ki je bil opravljen 20. 11. 2020, izhaja, da je pogovor z nasprotnim udeležencem v pretežnem delu vodil ravno izvedenec. Prav tako je sodeloval odvetnik nasprotnega udeleženca, saj se je tudi on vključil s svojimi vprašanji. Iz podatkov spisa ne izhaja, da odvetnik za pravice nasprotnega udeleženca ne bi skrbel. Poleg tega je pritožba v tem delu pavšalna, saj nasprotni udeleženec ne navede, katere so tiste pravice, ki bi jih moral njegov odvetnik ščititi.

10. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

1 Priložena spisa Okrajnega sodišča v Radovljici Pr 192/2020 in Pr 204/2020.