22. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vaškega odbora Prvenci, ki ga zastopa predsednik Janez Golc, na seji 22. marca 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Markovci (Uradni list RS, št. 88/04) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Markovci (v nadaljevanju Odlok). Navaja, da Odlok spreminja namembnost kmetijskih zemljišč na območju vasi Prvenci, saj na njih načrtuje gradnjo piščančje farme, kar naj bi poslabšalo kvaliteto življenja v vasi. Meni, da mu je bila v postopku priprave in sprejemanja Odloka odvzeta možnost sodelovanja, zato naj bi bil izpodbijani akt v neskladju s 44. členom Ustave. Pojasnjuje, da je za Odlok izvedel šele zaradi aktivnosti investitorja piščančje farme in Občina Markovci naj bi menila, da ga v postopku priprave in sprejemanja Odloka ni bila dolžna posebej seznaniti z osnutkom tega akta, saj naj bi bil ta javno razgrnjen in javno obravnavan. Določbi 18. in 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju ZLS) naj bi nalagali Občini, naj pred odločitvijo, ki se nanaša na njen ožji del (vaško skupnost), pridobi mnenje vaškega odbora. To naj bi izhajalo tudi iz 59. in 60. člena Statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99 in nasl. – v nadaljevanju Statut) in iz 3. člena Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci (Uradni vestnik Občine Markovci, št. 7/99). Po njegovem stališču je javna razgrnitev osnutka Odloka namenjena zgolj širši javnosti. Vaški odbor naj bi bil posvetovalno telo Občinskega sveta, zato naj bi bilo treba v postopku priprave in sprejemanja Odloka pridobiti njegovo mnenje glede načrtovane rešitve.

2.Občina odgovarja, da Odlok ne načrtuje gradnje piščančje farme, temveč določa namembnost zemljišč na spornem območju. Meni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje Odloka. Postopek priprave in sprejemanja tega akta naj bi bil zakonit. V časopisu Tednik naj bi objavila javno razgrnitev osnutka Odloka (od 15. 5. 2001 do 15. 6. 2001) in organizirala njegovo javno obravnavo (4. 6. 2001). Meni, da o osnutku Odloka ni bila dolžna posebej obveščati pobudnika, saj naj bi imel možnost, da se kadarkoli vključi v postopek (tudi prek zbora krajanov ali prek odborov Občinskega sveta). V občinskih aktih naj ne bi bilo predvideno, da naj Župan ali Občinski svet pozivata vaške odbore, naj dajo pripombe k posameznim aktom. Meni, da to velja zlasti za prostorske akte, ker je zanje postopek priprave in sprejemanja predpisan z Zakonom. V času javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka naj ne bi bilo pripomb zoper sporno rešitev. Vlada naj bi sprejela sklep, da je bil osnutek Odloka usklajen z obveznimi izhodišči državnega prostorskega plana.

B.

3.Postopek priprave in sprejemanja Odloka se je začel na podlagi določb Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN), ki so po 179. členu Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1) prenehale veljati. Na podlagi 171. člena ZUreP-1 se je ta postopek nadaljeval in končal po določbah ZUreP-1.

4.Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave) nima samostojne zakonske ureditve, zato način njenega izvrševanja na področju urejanja prostora izhaja iz določb ZUreP-1 oziroma je v času javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka izhajal iz določb ZUN. Neutemeljeno je stališče pobudnika, da sta mu tudi 18. in 30. člen ZLS, ki na splošno urejata pravni položaj in pristojnosti vaških odborov, zagotavljala posebno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev na področju urejanja prostora. Vaška skupnost po ZUN ni bila pooblaščena za dajanje mnenj ali soglasij k osnutkom prostorskih planov, kot je Odlok. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sta na področju urejanja prostora javna razgrnitev in javna obravnava prostorskih aktov pomembni, ker se takrat lahko vsi prizadeti seznanijo z načrtovano ureditvijo in nanjo reagirajo ter pripravljalec akta lahko na podlagi teh reakcij še enkrat pretehta svoj predlog. Javna razgrnitev in javna obravnava s tem prispevata k bolj demokratični, argumentirani in pretehtani prostorski odločitvi (podobno Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-4/00 z dne 8. 11. 2001, OdlUS X, 188). Zato je neutemeljen očitek pobudnika, da je Odlok v neskladju s 44. členom Ustave, ker naj bi bili javna razgrnitev in javna obravnava osnutka Odloka namenjeni zgolj širši javnosti, ne pa sodelovanju vaškega odbora.

5.Po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ni pristojno za ugotavljanje skladnosti Odloka z 59. in s 60. členom Statuta ter s 3. členom Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci, ker gre za presojo skladnosti istovrstnih predpisov lokalne skupnosti.

6.Po navedenem je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj