Jedro

Tožnik bi moral, če je prepričan, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, zahtevati dodelitev pri službi za brezplačno pravno pomoč, ne more pa šele v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka kot pritožbene novote navajati dejstva v zvezi z upravičenostjo do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek v socialnem sporu, ki ga je tožnik začel z vložitvijo tožbe zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 3. 2009 zaradi uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Tožnik je z vlogo, oddano priporočeno na pošto 29. 1. 2011, ki je k sodišču prve stopnje prispela 2. 2. 2011, tožbo umaknil in kot razlog navedel, da ne more pripotovati na narok za glavno obravnavo, v Republiki Sloveniji pa nima zastopnika oz. pooblaščenca. Ker je tožena stranka z umikom tožbe soglašala (izjava na listu št. 16 v sodnem spisu), je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odst. 188. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) postopek ustavilo.

Zoper sklep se je pritožil tožnik in zahteval, da se postopek o njegovi tožbi z dne 8. 4. 2009 nadaljuje. Zahteva, da mu sodišče zagotovi brezplačno pravno pomoč. Navaja, da je upravičen do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji, kjer je dopolnil več kot 15 let delovne dobe, dopolnil pa je tudi starost 65 let. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tožnikovo vlogo z izjavo o umiku tožbe in postopek ustavilo. V postopku v socialnih sporih se na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če z ZDSS-1 ni drugače določeno. Po 2. čl. ZPP sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, po 1. odst. 3. čl. ZPP pa tožeča stranka lahko prosto razpolaga z zahtevkom, ki ga je postavila. Izjava tožnika, da tožbo umika, h kateri je, kot izhaja iz vloge z dne 7. 2. 2011, podala soglasje toženka, je v skladu z omenjenim načelom dispozitivnosti ter v skladu z določbo drugega odstavka 188. čl. ZPP, po katerem lahko tožeča stranka umakne tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Sodišče takšno izjavo upošteva in je na podlagi 3. odst. 188. čl. ZPP postopek dolžno ustaviti. Razlogi, zaradi katerih se je tožnik odločil za umik tožbe, niso pomembni. Po stališču sodne prakse in pravne teorije je izjava o umiku tožbe procesno dejanje, ki ne more biti pogojna in takšne izjave tudi ni mogoče preklicati (komentar dr. Aleša Galiča k 188. čl. ZPP v publikaciji Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, v izdaji založbe Gospodarskega vestnika leta 2006).

V Republiki Sloveniji se brezplačna pravna pomoč odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 48/2001 s spremembami). Upravičenci do brezplačne pravne pomoči so po 3. toč. 1. odst. 10. čl. ZBPP tudi tujci, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji, pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Takšna pogodba je Haaška konvencija o civilnem sodnem postopku z dne 1. marca 1954 (Ur. l. FLRJ, dodatek št. 6/62, ki jo je Republika Slovenija sprejela v svoj pravni red z Aktom o notifikaciji nasledstva, Ur. l. RS, št. 24/92). Tožnik bi moral, če je prepričan, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, zahtevati dodelitev pri službi za brezplačno pravno pomoč, ne more pa šele v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka kot pritožbene novote navajati dejstva v zvezi z upravičenostjo do brezplačne pravne pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izjavo o umiku tožbe in postopek ustavilo.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 365. čl. ZPP zavrnilo.