Jedro

Pri tem je potrebno upoštevati posebno naravo leasing pogodbe. Formalni lastnik avtomobila je leasingodajalec, že odplačani obroki leasinga pa predstavljajo nastanek skupnega premoženja. V ekonomskem pogledu je na podlagi plačanih obrokov prišlo do oblikovanja skupnega premoženja v delu, v katerem sta predlagateljica in nasprotni udeleženec avto že odplačala. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da vozilo na leasing spada v skupno premoženje, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu v II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o izdaji začasne odredbe z dne 31. 8. 2017 delno ugodilo, in sicer v delu, ki se nanaša na motorno kolo - skuter in v tem obsegu je začasno odredbo z dne 31. 8. 2017 razveljavilo (izrek pod točko I) ter ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o izdaji začasne odredbe z dne 31. 8. 2017 v presežku zavrnilo.

2. Sodišče je s sklepom z dne 31. 8. 2017 ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katero je nasprotnemu udeležencu prepovedalo odtujitev v sklepu taksativno navedenih premičnin, saj je ocenilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo začasne odredbe, tako glede tretjega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kakor tudi glede 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj je terjatev predlagateljice v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ izkazana, hkrati pa je izkazana objektivna nevarnost, da bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ.

3. Zoper sklep v izreku pod točko II se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Izpostavlja da niso podani zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe, da so bile vse premičnine med strankami razdružene že avgusta 2015, to je v času trajanja njune zakonske zveze, ter da naštete premičnine v sklepu o začasni odredbi ne predstavljajo skupnega premoženja udeležencev postopka, temveč predstavljajo njegovo posebno premoženje. Pojasnjuje da sta sklenila notarski sporazum Sv 340/2015 o delitvi skupnega premoženja. Izpostavlja še, da sta šele od leta 2005 živela v zakonski zvezi in da zaradi navedenega sporne premičnine ne predstavljajo skupnega premoženja ter da je že predlagal, da se predmetni postopek prekine in se ga napoti na pravdo, da dokaže, da predmetne premičnine niso skupno premoženje, vendar o njegovem ugovoru in predlogu naslovno sodišče še ni odločalo. Izpostavlja, da skupnega premoženja sploh nista ustvarila. Izpostavlja, da je motorno kolo kupil po razvezi zakonske zveze 16. 8. 2016 ter ga registriral na svoje ime, glede gumijastega čolna pa pojasni, da je prav tako njegovo posebno premoženje ter da stroški vzdrževanja znašajo približno 1.000,00 EUR ter da ga že tri leta ni uporabljal, ter da gre za njegovo posebno premoženje, enako velja tudi za orodje v delavnici in umetniške slike, ki so bile nabavljene pred zakonsko zvezo, prav tako pa tudi pojasnjuje, da ni lastnik vozila Hyundai 35 letnik 2014, ker je to vozilo v lasti podjetja S.l.S. d.o.o. iz L..

4. Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V postopku zavarovanja vtoževane nedenarne terjatve (delitve skupnega premoženja, ki naj bi ga udeleženca ustvarila v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti in zakonske skupnosti od leta 1998 do 20. 11. 2015), je predlagateljica predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve premičnin. Za uspeh s predlogom za zavarovanje nedenarne terjatve mora upnik izkazati verjetnost obstoja svoje terjatve (prvi odstavek 272. člena in prvi odstavek 270. člena ZIZ) in vsaj eno od dodatnih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ za nedenarno terjatev. Predlagati mora tudi svoji terjatvi primerno sredstvo zavarovanja po členu 273 ZIZ za nedenarne terjatve.

7. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljice ugodilo. Nasprotnemu udeležencu je prepovedalo odtujitev naštetih premičnin. Zaključilo je, da je predlagateljica v obrazložitvi predloga za izdajo začasne odredbe izkazala, da so izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo, saj je njena terjatev v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ izkazana ter da je izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ.

8. V ugovornem postopku je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 31. 8. 2017 svojo prvotno dokazno oceno o verjetnosti obstoja vtoževane terjatve potrdilo, razen v delu glede skuterja, za katerega je ugotovilo, da je bil že prodan.

9. Postopek odločanja o ugovoru je kontradiktoren postopek, saj v njem že sodelujeta oba udeleženca in sodišče presoja trditveno in dokazno podlago obeh udeležencev, še vedno pa odloča s stopnjo verjetnosti. Pravilno je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca, da v konkretnem primeru ne gre za skupno premoženje, ampak za njegovo posebno premoženje, saj so njegovi ugovori nekonkretizirani, saj navaja le, da je vso opremo za stanovanje kupil sam iz svojega posebnega premoženja, iz naslova prejetih kupnin za nepremičnine, ki jih je podedoval in delno dobil podarjene od svojih sorodnikov, vendar listinskih dokazov ni predložil. 10. Prav tako je sodišče tudi pravilno ocenilo vsebino notarskega zapisa notarja A.Š. št. Sv 340/2015 z dne 18. 3. 2015 in sicer, da gre za pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, s katero sta udeleženca ugotovila, da sta zakonca oziroma zunajzakonska partnerja od januarja 1998 ter da sta v tem času ustvarila skupno premoženje, v konkretnem primeru nepremičnine, kjer je vknjižena lastninska pravica na vsakega do ene idealne polovice in sta tako s to pogodbo spremenili le pravno podlago za navedeno lastniško stanovanje, medtem ko iz notarskega zapisa ne izhaja, da bi si stranki premično premoženje razdelili.

11. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor glede osebnega vozila Hyundai. Osebno vozilo je sicer kupljeno na leasing in zato ne predstavlja pravno formalno gledano skupnega premoženja zakoncev, vendar pa ga zakonca jemljeta za svojega. Pri tem je potrebno upoštevati posebno naravo leasing pogodbe. Formalni lastnik avtomobila je leasingodajalec, že odplačani obroki leasinga pa predstavljajo nastanek skupnega premoženja. V ekonomskem pogledu je na podlagi plačanih obrokov prišlo do oblikovanja skupnega premoženja v delu, v katerem sta predlagateljica in nasprotni udeleženec avto že odplačala. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da vozilo na leasing spada v skupno premoženje, pravilen.

12. Glede na trditveno podlago predlagateljice, ki jo je tudi dokazala, da je nasprotni udeleženec že delno odtujil del skupnega premoženja oziroma, da je nasprotni udeleženec začel opravljati konkretna dejanja v smeri razpolaganja s skupnim premoženjem, je tudi izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve predlagateljice onemogočena ali precej otežena.

13. Sodišče prve stopnje je zato pravilno s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da je predlagateljica dokazala, da obstaja nevarnost, da bo nasprotni udeleženec predmetne premičnine prodal, ter nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj otežena, saj bi nasprotni udeleženec lahko brez izdaje predmetne začasne odredbe, proti dobrovernim tretjim osebam uspešno razpolagal s predmetnimi premičninami, ki sta jih v času trajanja zakonske oziroma zunajzakonske zveze pridobila skupaj s predlagateljico in tako onemogočil kasnejšo uveljavljanje terjatve predlagateljice, tudi glede na dejstvo, da je predlagana fizična delitev skupnega premoženja, prav tako pa si mora tudi sodišče v postopku delitve solastne stvari prvenstveno prizadevati za fizično delitev.

14. Izkazana pa je tudi druga predpostavka za izdajo začasne odredbe, saj je v predlogu za izdajo začasne odredbe upnica izkazala za verjetno, da nasprotni udeleženec v zvezi s predlagano začasno odredbo ne bo pretrpel znatnejše škode.

15. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ko pred tem tudi ni ugotovilo da bi sodišče prve stopnje storilo kakšno bistveno kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je zato sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka odpade, ker le ti niso bili priglašeni.