Jedro

Ob upoštevanju starosti dolžnice (41 let) in njene redne zaposlitve je potrebno za določitev dolžine preizkusnega obdobja bolj upoštevati okoliščino, da dolžnica skrbi za mladoletno hčerko, kakor tudi zatrjevane razloge za nastanek insolventnosti dolžnice - da je v dolgove zašla po razpadu zakonske zveze, pri čemer je izrecno zatrjevala, da po razvezi njen bivši mož z ničemer ne prispeva k preživljanju hčere.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se določi preizkusno obdobje treh let od začetka postopka odpusta obveznosti, pri čemer zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 11. junija 2018.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 9) je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici (1. točka izreka). Določilo je preizkusno obdobje štirih let od začetka postopka odpusta obveznosti, pri čemer zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 11. 6. 2019 (2. točka izreka).

2. V pritožbenem roku je pritožbo (red. št. 17) vložila dolžnica, s katero je izpodbijala odločitev prvostopenjskega sodišča o določitvi preizkusnega obdobja. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zmanjša preizkusno obdobje na dve leti.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je določitev štiriletnega preizkusnega obdobja za odpust oprlo na dolžničino starost, dejstvo, da mora sama skrbeti za šoloobvezno hčer, da je redno zaposlena in zdravstvenih težav ne navaja, v dolgove pa je zašla, ker po ločitvi ne more redno poplačevati svojih obveznosti. Pritožnica v pritožbi izpostavlja, da že od leta 2010 ob minimalnih osebnih dohodkih z mladoletno hčerko težko shajata, pri čemer stroški za preživljanje otroka naraščajo.

5. V skladu s petim odstavkom 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. V izpodbijanem sklepu določeno preizkusno obdobje v dolžini trajanja štirih let je tako bližje zgornji zakonski meji dolžine preizkusnega obdobja. Pritožbeno sodišče pri tem ocenjuje, da glede na okoliščine, ki jih je upoštevalo prvostopenjsko sodišče, za to ni videti razumnega razloga. Pritožnica se sicer res šele v pritožbi sklicuje na poslabšanje telesnega in psihičnega stanja. Vendar je tudi ob upoštevanju starosti dolžnice (41 let) in njeno redno zaposlitev, ki sama po sebi daje možnost dolžnici, da poskuša poravnati svoje obveznosti do upnikov, po mnenju pritožbenega sodišča za določitev dolžine preizkusnega obdobja potrebno bolj upoštevati okoliščino, da skrbi za mladoletno hčerko, kakor tudi zatrjevane razloge za nastanek insolventnosti dolžnice. Sodišče prve stopnje je v tem delo povzelo navedbe pritožnice v predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti, da je v dolgove zašla po razpadu zakonske zveze, pri čemer je izrecno zatrjevala, da po razvezi njen bivši mož z ničemer ne prispeva k preživljanju hčere.

6. Pritožnica niti v predlogu za začetek postopka niti v pritožbi sicer ni konkretizirano opredelila višine obveznosti, ki jih dolguje svojim upnikom. Rok za prijavo terjatev do dolžnice v stečajnem postopku sicer še ni iztekel. Iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da sta do sedaj prijavila svoje terjatve dva upnika in sicer Z. d. d. v višini 7.052,28 EUR (red. št. 12) in banka X v višini 5.619,79 EUR (red. št. 16). Do sedaj znani podatki tako ne nakazujejo na nesorazmerno visoke obveznosti, ki naj bi nastale pritožnici. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožnici, da je prvostopenjsko sodišče odmerilo predolgo preizkusno obdobje. Upoštevaje okoliščine, ki jih je zatrjevala pritožnica v svojem predlogu in ki jih je povzelo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno preizkusno obdobje za dolžnico v trajanju treh let od začetka postopka odpusta obveznosti. Hkrati pa pritožbeno sodišče ne pritrjuje stališču pritožnice, da bi ji glede na okoliščine primera morala biti odmerjena najkrajša možna preizkusna doba v trajanju dveh let. 7. Upoštevaje navedene okoliščine je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi delno ugodilo in izpodbijano 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa spremenilo tako, da je preizkusno dobo skrajšalo za eno leto (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem pa pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).