Jedro

Nezakonitost razpisnih pogojev oziroma javnega razpisa lahko tožeča stranka, ki se je prijavila na javni razpis, uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Zoper javni razpis je torej zagotovljeno drugo sodno varstvo, zaradi česar niso podani pogoji za sprožitev subsidiarnega sodnega varstva v upravnem sporu, to je spora zaradi varstva ustavnih pravic.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (2. točka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 2. točki izreka zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na 2. in 3. točko tožbenega zahtevka. Z navedenima zahtevkoma je tožeča stranka predlagala, da sodišče ugotovi nezakonitost in protiustavnost Javnega razpisa za dodelitev koncesije v okviru mreže javne veterinarske službe zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju RS, ki se financira iz proračunskih sredstev, z dne 2. 4. 2010 (v nadaljevanju Javni razpis), ker je bilo z njim poseženo v več človekovih pravic in temeljnih pravic tožeče stranke, predvsem 14., 33., 74. in 2. člen Ustave (2. točka tožbenega zahtevka) in predlaga način, kako naj se odpravijo te posledice kršitve ustavnih pravic (3. točka tožbenega zahtevka). Tožena stranka je z odločbo z dne 24. 9. 2010, na podlagi navedenega javnega razpisa: odločila, da se koncesija v okviru mreže javne veterinarske službe zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju RS za območje občin ... in .... dodeli Veterinarski center A. (1. točka odločbe); zavrnila zahtevo tožeče stranke za izbiro koncesionarja (2. točka odločbe); določila, da se koncesijska pogodba z izbranim koncesionarjem sklene po pravnomočnosti te odločbe, vendar ne pred 1. 1. 2011, in se sklepa za obdobje do 30. 9. 2020 (3. točka odločbe); določila tam navedene veterinarje, ki bodo izvajali koncesionirano dejavnost (4. točka odločbe); odločila o stroških postopka (5. točka izreka odločbe). Sodišče prve stopnje je tožbo v delu pod 1. in 4. točko tožbenega zahtevka in zahtevo stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka zavrnilo (1. in 4. točka izreka sodbe in sklepa).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi k 2. točki izreka (sodbe in sklepa) navaja, da je javni razpis oziroma domnevno nezakonitost razpisnih pogojev, ki naj bi pomenila kršitev ustavnih pravic, mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri, torej s tožbo v rednem upravnem sporu zoper odločbo, izdano po končanem upravnem postopku. To možnost je tožeča stranka tudi izkoristila s tem, ko je vložila tožbo za odpravo odločbe, kjer izpodbija tudi (nekatera) merila iz javnega razpisa. Ker je zoper javni razpis možno drugo sodno varstvo, niso podani pogoji za hkratno sprožitev subsidiarnega upravnega spora, to je spora zaradi varstva ustavnih pravic, in zato niso izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1. 3. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da v obravnavanem primeru ne zadošča tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek, saj bi v takšnem primeru tožena stranka ponovno odločala na podlagi nespremenjenih, neustavnih razpisnih pogojev. Takšno pravno varstvo bi bilo zgolj formalno. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja razveljavitev javnega razpisa izven okvira upravnega spora, v katerem se presoja odločitev o izbiri. Javni razpis je bil pripravljen v skladu z določbami Zakona o veterinarstvu in Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev. Predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo v delu, s katerim tožnik zoper javni razpis za dodelitev koncesije, uveljavlja subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1. Sodišče skladno s 4. členom ZUS-1 v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna. Nezakonitost razpisnih pogojev oziroma javnega razpisa lahko tožeča stranka, ki se je prijavila na javni razpis, uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Tako stališče je sprejelo Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi U-I-98/99 z dne 16. 7. 1999, kjer je navedlo, da je javni razpis akt, s katerim se določajo samo razpisni pogoji, in da morebitno nezakonitost razpisnih pogojev lahko uveljavljajo vsi kandidati, ki so se prijavili na javni razpis, s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Zoper javni razpis je torej zagotovljeno drugo sodno varstvo v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, zaradi česar skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1 niso izpolnjeni pogoji za sprožitev subsidiarnega sodnega varstva v upravnem sporu, to je spora zaradi varstva ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1. 8. Pravno varstvo ima tožeča stranka, ki se je prijavila na javni razpis, zagotovljeno v okviru uporabe pravnega sredstva zoper odločbo o izbiri koncesionarja, torej po 2. členu ZUS-1, ki pa z vidika prvega odstavka 4. člena ZUS-1 pomeni drugo sodno varstvo. Tožeča stranka je to zagotovljeno sodno varstvo tudi izkoristila s tem, ko je v svoji tožbi izpodbijala odločitev o izbiri oziroma predlagala odpravo odločbe o izbiri (1. točka tožbenega zahtevka), pri čemer Vrhovno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da je pravno varstvo v okviru tega pravnega sredstva le formalno. V okviru presoje zakonitosti odločbe o izbiri koncesionarja namreč (v primeru takšnih tožbenih navedb) sodišče prve stopnje presodi tudi zakonitost postopka izbire, kar vključuje tudi zakonitost določb javnega razpisa.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep (2. točka sodbe in sklepa) na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.