- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep Cp 1093/99
ECLI:SI:VSKP:2000:CP.1093.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Mirovanje postopka po 1. odst. 216. člena ZPPAli je sodišče pravilno odločilo o mirovanju postopka, ko tožeča stranka ni prišla na narok za glavno obravnavo?
- Obveznost prisotnosti na narokuAli je bila tožeča stranka pravilno obveščena o naroku in ali je to vplivalo na odločitev o mirovanju postopka?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožeče stranke utemeljena glede na okoliščine primera?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V primeru, da je stranka povabljena na narok za glavno obravnavo, je potrebno oceniti razloge za mirovanje postopka po 1. odst. in ne po 3. odst. 209. člena ZPP, čeprav je narok določen tudi zato, da se opravi ogled stvari izven sodne stavbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da postopek miruje od 13.7.1999 dalje.
Tožeča stranka se pritožuje proti navedenemu sklepu, predlaga njegovo razveljavitev in zatrjuje vse pritožbene razloge. Dne 13.7.1999 bi se moral opraviti ogled stanovanjske hiše. Dogovorjeno je bilo, da je zbirno mesto v avli naslovnega sodišča ob 9. uri ter da se takoj za tem oddide na ogled. Pooblaščenec tožeče stranke je imel tega dne ob 8. uri sestanek v družbi O. in na zbirno mesto ni prišel, ob 9.15 uri pa je prišel v stanovanjsko hišo. Tja je čez čas prišel pooblaščenec tožene stranke, ki je povedal, da ogled odpade, ker je on predlagal mirovanje postopka že v avli sodišča, sodišče pa je predlog sprejelo.
Izpodbijani sklep je zato izdan v nasprotju s 3. odst. 216. čl. takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določili ZPP, ki urejajo ogled. V tem primeru naj bi se torej opravljal ogled pred predsednikom senata in ta bi moral ogled opraviti celo v primeru, če nobena stranka na ogled ne bi prišla.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sklep o mirovanju postopka, ker so bili podani razlogi iz 1. odst. takrat veljavnega 216. čl. ZPP. Tožeča stranka namreč ni prišla na narok za glavno obravnavo, tožena stranka pa je utemeljeno predlagala mirovanje postopka. Tožeča stranka je bila na naroku dne 10.6.1999 pravilno obveščena, da bo dne 13.7.1999 narok za glavno obravnavo ob 9. uri, zbirno mesto pa bo v avli sodišča. To je razvidno iz razpravnega zapisnika, ki ga je pooblaščenec tožeče stranke tudi podpisal. Okoliščina, da naj bi bil opravljen tudi ogled izven sodne stavbe, sama po sebi ne spreminja odločilnega dejstva, da je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo. Zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na 3. odst. 216. čl. ZPP. Ta namreč določa, da mirovanje postopka ne nastane, če nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali pred zaprošenim sodnikom. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo kršitev, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo potrebno zavrniti neutemeljeno pritožbo in potrditi izpodbijani sklep prve stopnje (365. čl. ZPP).